Žleb v palcu

Danes sva s Perotom navsezgodaj zjutraj štartala iz podna proti Palcu. Jaz sem sicer mislil da greva v grapo v palcu, ki je drugače na drugi strani hriba. Do pod žleba je bilo mestoma zelo trdo, zato sem hodil s smučmmi na ruzaku, ker sem srenače pustil doma(pač sem mislil da greva v grapo). Vseeno sva hitro prišla na sedlo med Palcem in Zelenjakom ter nato še šla na vrh Palca.
palc 003 (Small)
palc 006 (Small)
palc 009 (Small)

 

Z vrha nisva smučala zaradi kugel in pomanjkanja snega na grebenu. Skozi žleb so bile dobre razmere, edno na vrhu je bilo malo ledeno. Pod žlebom pa je bil super firn.
palc 016 (Small)

Gužva je bila proti stolu in na Vrtači edino v žlebu nas je bilo samo pet .

ker sva bila v dolini še pred deseto sem šez z Neli in Nejcem še malo na Blaščevo, kjer pa je bilo že skoraj pravroče.

Chamonix

Od 28.3. do 5.4. sem bil z akademci v Chamonixu. Sprva je bilo vreme slabo, zato smo bolj trenirali- tulali v toplicah, obiskali umetno steno na bazenu, smučali in frikali. Ko je končno posijalo sonce smo hoteli plezati navrtane smeri v Breventu, a smo se pod steno obrnili zaradi nevarnosti plazov. Ta dan je bilo tako toplo, da se je sneg zadovoljivo predelal tudi višje. Naslednji dan smo bili prvi v vrsti za karte za grands montets. Vsi smo navalili v Aig.Carre, z igorjem in sašotom smo šli plezat smer Claire-Chazal. Smer je po vodničku najlažja od treh v tej steni, a ima  največ strmih delov, v takih razmerah kot letos pa ponudi tudi precej zanimive plezarije po včasih tankem ledu ali skali. Smučali smo v megli in sneženju.

cham 083 (Medium)

Po dnevu počitka je bila napoved za zjutraj še lepa, zato sva se z Igorjem odločila za krajšo smer. Z midija sva odsmučala pod pointe Lachenal, kjer sva v idealnih razmerah preplezala smer M6 Solar. Smer je res lepa, v vsakem cugu se je treba potrudit. Je pa varovanje zelo dobro. Že v zadnjem cugu naju je ovila megla. Smučala sva spet v taki megli da nisva vedela kaj je zgoraj kaj spodaj, edino čutila sva kje je špura. Nevem če so me že kdaj tako bolele noge.

Kljub slabemu vremenu nam ni bilo hudega, škoda edino da zaradi veliko novega snega nismo mogli plezat v velikih stenah. slike so v albumu

 

Nedeljski izlet v Sesljan

Nina, Lidija, Božo, Marko se nismo ustrašili vremenske napovedi in snega, ki nas je spremljal skoraj celo pot. Na Črnem Kalu smo na parkirišču videli, da se nad morjem malček jasni, zato smo spremenili naš cilj in odšli v Sesljan.
Tam so bile skale večinoma že suhe, nekajkrat pa se nas je celo sonce usmililo. Odplezali smo nekaj smeri in pokurili vsaj malo viška prazničnih kalorij. Vztrajali smo do poznega popoldneva. Še bolj pa smo bili zadovoljni, ko smo na povratku gledali v še vedno zasneženi Nanos. Očitno bo za plezanje v Vipavi potrebno počakat vsaj še 14 dni.

Več slik pa v albumu

Glinščica – dolge smeri

glinscicaV soboto 23.3. je cel dan kazalo, da bo oblačno, hladno in vetrovno. In res je bilo točno tako. Zato nam res ni preostalo nič drugega, kot da plezamo in se skušamo čimbolj aktivno ogrevat.

Že za uvod smo se podali v tri smeri naenkrat in poizkušali dvema tečajnikoma preusmerit pozornost s skrajno neugodnih vremenskih razmer na lepote in pasti gibanja v ploščah, previsih in skrotju. Zmogli smo v tej naši vnemi smeri v Ploščah ob cerkvici (III, 130m) in smer Zeleni raz (IV/III, 140m), ki je prav čedna smerca.

Skupaj smo prijeten dan preživeli Maja, Darko, Božo, Lidija, Mare, Nejc in Raf.

Joža Čop (1893 – 1975)

V teh dneh pred stodvajsetimi leti je na svet prijokal fantič, ki je kmalu zrasel v velikega Joža. S svojimi železarskimi rokami je pretipal marsikateri kamen v Julijcih in klesal plezalne smeri, ki jih znova in znova s takim z veseljem in spoštljivostjo gladimo tudi mi. Čeprav je o njem že toliko zapisanega, si ponovno obudimo misel Mitje Koširja, ki je ob Jožovem odhodu zapisal:

“Dokler bodo stale naše gore, dokler bo stal Triglav, dokler bo le še en sam človek zahajal v Zlatorogovo kraljestvo, toliko časa zagotovo ne boš pozabljen, Joža Čop.”

“PA BOHLONEJ, K SMO PRJATLI!”