Majda, Klemen in moja malenkost smo se odločili, da gremo na Kamnitega lovca. No, videli ga sicer nismo, ker je bila tura v stilu Josipe Lisac – magla svuda oko nas.Tudi zaradi nevarnosti plazov smo pred zadnjo izravnavo obrnili. Tam sta prerez delala dva italijanska vodnika, ki delata poročila o stanju snežne odeje oz. nevarnosti plazov in tudi ona dva nista nadaljevala. Zato smo se spustili v krnico do ceste, ki pride iz Ovčje vasi. Pršič med macesni je bil enkraten. Tam pa pse na smučke in navkreber na Višarje. Od tam navzdol do Višarske planine, pa spet nazaj na vrh. Po kuhančku spust v dolino in obvezna analiza pri Firerju. Ugotovili smo, da če bi sijalo še sonce, bi v takem pršiču smučarija bila že kičasta.
Špehkofel na Koroškem, 2270 m
Po božičnem sneženju so bile v Julijcih in Karavankah razmere malo neugodne za kako resno turo. Pero je predlagal skok na Koroško in tako se nas je 7 zagnancev podalo na Speikkofel v okolici Turacher Hohe. Iz St Lorenza smo nekaj minut smuči nesli, nato je bilo pa novega snega vedno več, vse dokler nismo prišli iz gmajne. Tam pa nas je pričakala klasična slika Nockbergov – do trave spihana pobočja. No, nekako smo spedenali gor in dol in konec koncev sploh ni bilo tako slabo.
Udeleženci: Pero, Gorazd, Mare, Erik, Maja, Matic in Raf
Viševnik
S Saro sva šla na prvi zimski dan pogledat, kakšne so zimske razmere. No zvečer, ko je tema in megla in fejst piha jugozahodnik, bi se mogoče z malo domišljije dalo reč, da je zima. Slik pa ni, ker je megla v temi nehvaležen fotografski objekt. L.P.
Viševnik
Danes pa na ta vršac nad Pokljuko. Tisti napovedan severnik od zadnjič je danes prepihal vrh za dva dni nazaj in naprej, tako da smo iskali vsak svoje zavetje vsaj za tistih par minut počitka. Smučat se tudi da.. po gojzarjih še na tistih parih mestih, kjer je ostalo nekaj snega, s smučmi pa bodo bolj zahtevni počakali na naslednjo belo pošiljko. Menda da bo v kratkem tu.









