V nedeljo, 15. decembra smo se zbudili v zoprno, megleno jutro. Pa ni panike, ker je bila napoved za gorski svet bolj obetavna. Janez, Zdenka in midva z Majo smo se ob humani osmi uri zjutraj dobili v Krmi in kmalu zagrizli v za mnoge duhamoren del poti proti Zg. Krmi. Nekaj pred Pragerco ali pastirsko bajto smo zavili desno proti lovski koči. Pot na Pršivec gre sicer višje, mi pa smo raje izbrali “varianto za pridne” in po dveurnem prebijanju preko kucljev, kont in vseh sort robov le prilezli na vrh. 1000 m pod nami je bila temačna Krma, na vrhu pa sonce in primeren – razkošen razgled.
Veseli, da smo osvojili odmaknjen in manj poznan vrh, smo rutinirano opravili tudi s sestopom. Snega je višje gori še zadosti, za hojo je pa neugoden, saj se mestoma zoprno predre, ko najmanj pričakuješ.
