AO Jesenice

Na Koroškem so razmere za smučarske ture preverjeno odlične – in varne. Ker lepih dnevov ni preč za metat, sva se z Majo podala na ne preveč zahteven vrh nad Lendorfom, malo za Spitalom.

Po začetnem iskanju prave ceste, ki pelje v brege, sva ob 8h stala na smučeh in slabih 1000 višincev je ob lepem razgledu hitro minilo. Najin Bose Nase in sosednji Guglitzen so bili za sred tedna precej oblegani. Dol sva smučala skrajno levo, kjer sonce še ni prepeklo snežne odeje in tudi sledov predhodnikov skoraj ni bilo in bilo je SUPER. Še pod gozdno mejo se lepo povezujejo poseke, tako, da je bila smučarija lepo do avta. Ker sva turo končala okol poldneva, sem Maji ponudil še skok na Pokljuko in na Viševnik, pa ni bila za tak bonus.

Naslednjič pa upam, da kakšno lepo urežemo že tudi v domačih hribih.

Ker sem bil v soboto v službi in sem celo dopoldne buljil skozi okno namesto v ekran, se je bilo potrebno malo spihati v nedeljo. Cilj je bil najvišji vrh jeseniške občine – Vajnež, izhodišče pa dom Trilobit. Temperature so bile prijazne, vreme super, razgledi pa taki, da je bilo že kar kičasto.

Sopihali smo: Anže, Bor in Rok.

Po včerajšnem iskanju razmer v kotu z Domčem, sva danes z Igorjem Kremserjem ubrala bolj ziher varjanto v Begunjščici. Pridružila sta se nama še korošca Rok in Franc.

Izbrali smo si smer AGT, ki je nadaleč izgledala čudovito, trak dovolj širok in debel za varno plezanje. Prvih 100m je odličnih in precej strmih, ni pa za tiste ki imajo radi dosti varovanja. Kasneje sem poizkušal direktno čez drugi skok a je bil led zelo prhek in slabo sprijet s skalo, zato smo ta del obvili po Kozorogovi in se malo višje vrnili v smer. V srednjem delu smo precej gazili po napihanem a začuda precej stabilnem snegu, višje pa so bile razmere spet dobre.

Sestopili smo po sestopni grapi ki pa je prece razrita od vseh teh pešakov in smučarjev.