Kaj naj napišem drugega kot … odlične razmere. Dan skoraj brez oblačka, sneg idealen na vstopu v grapo in sestopu po Sestopni, romanje poznih vstajalcev pa se je začelo, ko smo kraj dogajanja že pustili za sabo.
Brda (2008m)
Danes sva se z Markom Mišičem bivšim članom AO Jesenice odpravila na Brda. Z avtom sva se pripeljala do planine Zajavornik. Pot sva nadaljevala po gozdu do planine Lipanca in nato dalje na Brda. Na vrhu prečudovit razgled na okoliške hribe in ljubljansko kotlino. Nato pa super smučarija po dokaj trdem snegu do gozdne meje pod Lipanco. Nato naprej pa po poti do Zajavornika, kjer sva imela avto.
Zelenjak (2024m)
Danes sva se z Alešem odpravila v gore nad Zelenico. Ob 7:00 uri sva se z Ljubelja s smučmi odpravila proti Zelenici. Malo nad srednjo postajo Vrtača, se je iz pobočja pod Trianglom sprožil velik talni plaz, ki pa se je na srečo ustavil že v gozdu malo nad smučiščem in na srečo ni ogrozil pohodnikov in smučarjev, ki so bili za nama. Na Zelenici sva se odločila da bova nadaljevala proti krnici Suho rušje in nato na Zelenjak. Malo pred 10 uro sva bila na vrhu Zelenjaka. Sledil je nič kaj prijeten spust iz vrha do krnice. Veliko skal je bilo že zunaj snežne podlage, in precej gnil sneg. Iz Suhega rušja pa sva odsmučala po gnilem snegu mimo koče na Zelenici nazaj na Ljubelj. Snežna podlaga je zgodaj zjutraj in v senčnih legah trda. Zato pri zadnjem vzponu proti Zelenici priporočam uporabo srenačev. Drugod pa se pride brez problemov s kožami. Na pobočjjih, ki so izpostavljena soncu pa je sneg po 9:00 uri že zelo gnil. S smučami se je danes še dalo pripeljati na Ljubelj. Lp.
Bose Nase – 2227m
Na Koroškem so razmere za smučarske ture preverjeno odlične – in varne. Ker lepih dnevov ni preč za metat, sva se z Majo podala na ne preveč zahteven vrh nad Lendorfom, malo za Spitalom.
Po začetnem iskanju prave ceste, ki pelje v brege, sva ob 8h stala na smučeh in slabih 1000 višincev je ob lepem razgledu hitro minilo. Najin Bose Nase in sosednji Guglitzen so bili za sred tedna precej oblegani. Dol sva smučala skrajno levo, kjer sonce še ni prepeklo snežne odeje in tudi sledov predhodnikov skoraj ni bilo in bilo je SUPER. Še pod gozdno mejo se lepo povezujejo poseke, tako, da je bila smučarija lepo do avta. Ker sva turo končala okol poldneva, sem Maji ponudil še skok na Pokljuko in na Viševnik, pa ni bila za tak bonus.
Naslednjič pa upam, da kakšno lepo urežemo že tudi v domačih hribih.
Vajnež
Ker sem bil v soboto v službi in sem celo dopoldne buljil skozi okno namesto v ekran, se je bilo potrebno malo spihati v nedeljo. Cilj je bil najvišji vrh jeseniške občine – Vajnež, izhodišče pa dom Trilobit. Temperature so bile prijazne, vreme super, razgledi pa taki, da je bilo že kar kičasto.
Sopihali smo: Anže, Bor in Rok.