AO Jesenice

Kljub jutranjem dežju smo se odpravili pod Kriško steno. Avto smo pustili v malem Tamarju in se peš odpravili proti koči v Krnici. Od koče kakšnih 15 min peš do snega in nato s smučmi do zatrepa doline. Naredil se je prekrasen dan, pa tudi smuka navzdol je bila super.
Uživali Jure, Gorazd in moja malenkost. LP.

Popoldansko delo na terenu sem danes pokombiniral z večernim vzponom na Mojstrovko. Namen je bil sicer zganjat malo romantike ob sončnem zahodu, a je ravno nad Mojstrovke jugozahodnik zvečer prignal meglo. Smučarija je bila pa vseeno krasna, zato sem se zapeljal v Drevesnico. Se še splača, saj ni treba snemat smuči.

Tokrat končno v koluar. Za Gorazdom in Miranim ob 6:30 štart od vozila. Pri domu v Tamarju smo nadeli smuči in do vstopa v ozebnik s smučmi in psi. Nprej peš z derezami in cepinom,snežna podlaga trda.Gorazd jo je mahnil še na veliki Ozebnik in suvereno odsmučal z vrha. Vrhni del ozebnika je bil že lepo odjenan, sredina ozebnika trda, spodaj pa tudi lepo odjenano. Po sredini ozabnika je nekaj kamenja in jarek. Tudi iz sten Jalovca je že fajn letelo, zato za vzpon priporočam zgodnjo uro. Turo zaključili ob hladnem pivcu v Tamarju.

V Vratih se nas je zopet zbralo lepo število udeležencev memoriala ponesrečenim Mojstranškim reševalcem. Ob 7 smo se odpravili proti Luknji. Sneg se začne malo nad spomenikom padlim v gorah. Začetek tekmovanja ob 10:00 uri z Luknje. Smuka v dolino je bila v redu. Na plazu pod severno steno je že malo kamenja. S smučmi se pripelješ skoraj do spomenika.  Udeleženci: Stanka, Mateja, Andrej, Igor, Boris, Aleš in jaz.

Danes sem na Mojstrovko krenil v smeri NŠG ( tam je Majda obrnila ), nato pa z grebena levo direktno navzgor. Prva grapa mi ni dišala, ker je bilo precej spihano ( tudi ledeno ), zato sem se namenil bolj desno. Ne vem, če je to ta, ki jo je pred približno 2 tedni smučal Benjamin ( Pozabljena smer ), ampak sledi štamfanja so bile vidne. Na vrhu je bilo treba sesti, da me veter ni prekucnil.

Smučal sem v Drevesnico, kjer se smučarija zaključi v ruševju. Nato pa peš na cesto kjer sem počakal na taksi, ki je peljal do Erjavčeve na hidracijo.

Pred nekaj dnevi sem napisal, da bo snega še za nekaj časa, a se smučarija od avta do avta na Vršiču na žalost zaključuje.