Ker lepega vremena te dni ni ravno na pretek, sva z Rokom šla v soboto pogledat nove navrtane smeri v Gamsovem skretu. Poleg Pupe in Pubeca iz 2012 sta Relja lani navrtala še štiri nove smeri, in moram reči, da so mi bolj všeč. Skala je bolj trdna, tudi težavnost je v celotni smeri večinoma enaka in je tako več plezarije. Iz Bandane in Bambine ni potreben abzajl, po travah lahko po lahkem terenu sestopiš na levo do votline. Nekaj več previdnosti je potrebne v zadnjem raztežaju Pokovca in Šmarnice, ki se končata na istem sidrišču, ker višje gori skala ni preveč trdna in človeka na vsake toliko preseneti kakšna leteča skala. Drugače lepa platasta plezarija in kratek dostop.
Delovna akcija
Zopet pri čarovnicah, Klek – Ogulin (HR)
23. in 24. maja 2014 sva zopet obiskala čarovnice na Kleku pri Ogulinu. Tokrat sva kline in kladivo pustila doma, saj sva se hotela malo pocrkljati z opremljenimi smermi.
V petek sva se podala v Žoharov stup, 6a+. Vstop v drugi raztežaj, ki je tudi najtežji, nama niti malo ni dišal. Pa ne toliko zaradi težavnosti, ampak nevarnosti padca. Ko že misliš, da si zmagal vstop, držiš se za manjšo na pol odlomljeno lusko, zagledaš naslednji klin šele cca. 3 metre nad seboj. V primeru padca pred vpetjem le tega, te čaka trd pristanek na polico pri štantu, nato še nekaj metrov pod štant. Če si ogledaš staro skico za ta raztežaj, je že vstop označen z A2, nadaljuje se z; A1,A0 in zaključi z A1pod štantom. Smer je prvi prosto ponovil, kdo drug kakor naš Franček Knez.
Odločila sva se, da se raje podava v rezervno »Smjer preko jugo-istočne glave«, kar je originalno ime smeri. Danes ji enostavno rečejo Glava. To je najtežja smer splezana na Kleku pred 2. sv. Vojno. Nastala je kot posledica reševanja problema Klekove Glave. V novejšem hrvaškem plezalnem vodniku je ocenjena s 5b, v plezalnem vodniku iz 1985 (B. Čujić – Inky) pa s -VI. Kakorkoli že, plezal sem že nekaj lažjih VI in VI+, pa ni bilo takih težav. Smer je vsekakor težja, kot je ocenjena. Je pa dobro opremljena s svedrovci in starimi klini, kakšnega prijatelja na pasu pa le priporočam.
V soboto sva v JZ steni splezala List in Ogledalo. Leta 1980 sta ju v enem dnevu prvenstveno splezala Franček Knez in Lojze Cajzek. Obe smeri sta krasni, lepo opremljeni s klini in svedrovci. Po novejši skici in tako je tudi v resnici, se po 2. raztežaju prekrižata. Ogledalo gre naravnost čez previs 6a+, List podaljša desno in v kamin ocenjen s 4b. V plezalnem vodniku iz leta 1985 (B. Čujić – Inky), gresta smeri ena ob drugi in se na križata…?
Tamkajšnji »lokalci« so nama priporočili dve novi športni smeri opremljeni s svedrovci, dolgi dva raztežaja, težavnost od 5c-6a. Ena se nahaja takoj levo od Lista, druga je za planinskim domom v steni Potkleka.
Gnezdila sva v »kar preveč sterilnem in komfortnem« apartmaju pod Klekom. Prijazni lastnik nama je ponudil prijazno ceno in zakaj se torej ne bi razvajala tudi pri počitku.
Vrnitev proti domu sva obšla z obiskom Samarskih sten. Vožnja po makadamski cesti do vznožja je kar mali safari, a se je splačalo. Ni vse v plezanju, treba je še očem privoščit pašo. Po stopinjah v blatu sva ugotovila, da tudi medvedom gozd ob vznožju sten, ni tuj.
Na Kleku imava še kar nekaj neporavnanih računov v steni in skušnjave so močne, zato sva se za jesenski vikend že rezervirala.
Oberlercherspitze 3107m
Malta je v tem poznopomladanskem času dobra izbira. Peljali smo se do jezu-Kolnbreinsperre in se začeli vzpenjati. Razmere na vzponu so bile super. Miha in Miran sta se vračala po smeri vzpona (kombi je bil pač pri jezu), Hefo, Uršej in jaz pa smo odsmučali po varianti preko krnice Findelkar, ki omogoča 300 m daljšo smuko. Pripelješ se do ceste (in gostilne), kjer sta se obe ekipi zopet združili. Z vrha smo odsmučali malo pred poldnevom, sneg pa je postajal vedno težji. Zgodnji odhod nujen (drugič gremo ob 03:30).
Begunjska vratca (2350m)
Kljub napovedi da bo pihal močan veter sva se z Gorazdom odpravila v Vrata. Od Turkovega rovta sva jo mahnila v dolino za Cmirom. Po urci hoje skozi gozd in po ruševju (sneg se začne na višini 1500m) sva na nadela smuči in se odpravila proti Staničevem domu. Na Begunjskih vratcih naju je dočakal orkanski veter. Sledil je kratek počitek in malica v zimski sobi Staničeve koče. Nato je sledil nazaj v dolino. Razmere za smučat so bile v vrhnjem delu nekje po zmrznjenem snegu, nekje po rahli skorijci. Od zatrepa navzdol pa po južnem pršiču do kopnega.