V soboto, 24.1.2015, sva z Majo šla na dva sosednja vrhova. Letos je toliko snega, da sem že v dolini nataknil verige. Kljub temu se nisem uspel pripeljati do Medvedove konte – previsok sneg in sem nasedel. Nekaj kilometrov prej sva sparkirala avto in ugotovila, da je pod svežim snegom en sam led. Natakneva krplje in greva proti Medvedovi konti, dokler naju niso začele boleti noge ko sam hudič. Hoja s krpljam je bolj za poravnem kot pa za v hrib. Nadaljujeva kar z direzami. Najprej skočiva na Brda, potem pa še na Debelo peč. Vmes naju je ujela tudi megla. 
Pod Kriško steno
Danes sem krenil pogledat kakšna je smuka pod Kriško steno. Cesta na Vršič je splužena do parkirišča nad 2. ovinkom. Zjutraj je bil sicer mraz, a je bil veter kar znosen vse dokler nisem prišel iz gozda. Nato se je vse bolj krepil, in ko sem prišel na ramo pod M. Razorjem sem na pribl. 1750nm obrnil. Veter je nosil sneg s tako silo, da se brez smučarskih očal ni kaj dosti videlo. Pa še dohitel sem Nemca pred mano, ki sta vlekla špuro – gazit celca ni bilo v današnjem programu.
Snega je sicer dovolj, a ga je ponekod v gornjem delu odpihnilo zato se naleti tudi na kakšno “mino”. Nižje 30-40cm pršiča, smuka pa super.
Iz plazu rešili miško
Zadnjega v januarju smo v sklopu alpinistične šole izvedli usposabljanje v reševanju iz plazu ter iskanju z lavinsko žolno. Prvotni plan je bil precej bolj obsežen, a smo ga zaradi novozapadlega snega po hribih prilagodili in prestavili na varnejše območje – v Zavrh, pod Stolom. Manca – vodja šole je ekipo lepo zmotivirala, Darko, Božo in Raf pa smo zadevo izpeljali. Nekaj članov AO-ja, ki so se nam pridružili, so izkoristili priložnost in iskanje z žolno malo povadili. Izkazalo se je, da zelo uspešno, saj je Mare že v prvem poizkusu lociral in bele smrti rešil majhno miško. Nudili smo ji prvo pomoč (košček salamce) in jo predali v zavetje velike smreke. Delo smo nadaljevali in do poldneva premetali še nekaj kubikov snega, nakar nas je užejalo. Sledil je sestop in potešitev žeje pri “Blažič-u” v Mostah. Šefica Maja je bila z opravljenim zadovoljna, udeležba pa bi bila lahko številčnejša (al pa vsi vse tko obvladajo??) …
Argentina Petzl Rock Trip
Kdaj gremo??!!
klik na film
Hochgrubenkopf – 2664 m
Nekje smo ujeli, da bo sreda 28.1. najbolj ta prava za obiskat vrh nad dolino Moell v Avstriji. Hrib je sicer del Goldberggruppe, potek ture pa se vidi že od daleč, lani sem si vrhove ogledova,l ko smo lazili proti Ankoglu.
No, z avtom se pripelješ dokaj visoko – do domačije Zraunig (1500 m) ali po naše Sraunik, ampak tam tega več ne vedo. So pa prijazni in se znajdejo po avstrijsko – na povratku so nam postregli s pravim koroškim pivom v čedni brunarici.
Tura sama je prav prijetna, z zložnim začetkom po gozdni cesti, potem pa počasi v breg in kmalu se znajdeš v lepi dolini med samimi smučarskimi dvatisočaki. Razgledi po okoliških hribih so res nobel – od Ankogla prek Hochkreutza, Sadnika do Vel. Kleka. Ker se nam je nadvse mudilo odsmučat tiste lepe flanke, se na vrhu nismo dosti mudili. Smuka sama je bila – razen čisto pod vrhom, ko je bilo malo akleh za plaz – prava uživancija. V glavnem je bilo ene 10 do 15 pršiča na trdi podlagi, kar je dajalo tisti pravi občutek, ko si se ozrl nazaj v prevoženo smučino.
Skratka, lep dan in z dobro družbo: Maje, Tadeja, Dragice, Ata in Rajca.
