Vipava, Južni raz

Po dežju, snegu in ostalih prvomajskih neprilikah je bila sobota tisti dan, ko bi se pa vseeno nekaj dalo … Vipava. Šli smo eno ta-dolgo, najmanj kosmato – Južni raz, še vedno luštno smer za pomladansko vplezavanje. Škoda je le, da je smer že v razcvetu tistih zoprnih rumenih rož, ki povzročajo izpuščaje in nemarno srbenje. Pa tudi na plazeče stanovalce je treba biti pozoren, mi jih na srečo nismo videli.

Uživali: Darko, Mirko, Marko, Aleksandra, Raf in Maja.

M.Mojstrovka

Baje se vreme kvari, dopusta ni za dobit, zato sem včeraj na Mojstrovki izkoristil polno luno. Bilo je lepo, svetlo, jasno , brez vetra. Je pa bistveno hladneje kot pred dnevi, zato smuka po trdem ni najboljša. Je bolje, če sneg dobi sonček.

Breitwand – Seinerzeit

…zvezde na Tulovih so, zaradi vremena, zaenkrat odpadle. Bova počakala, da zaveje pravi veter.  Zasilno nadomestilo sva šla poiskat v Dobriach (A), v steno Breitwand. Lidija tam še ni plezala in radovednost ne da miru. Splezala sva smer Seinerzeit, 5+/6-, 200 m,  sicer najlažjo v steni, pa še ta ni lahka. Nikakor je ne gre podcenjevati, saj pokaže zobe, sploh če nisi vajen lokalne kamnine in nalepljenega posušenega mahu. Plezalska iznajdljivost v kombinaciji s telesnimi merami V/Š  se pokaže v pokončnem in zelo ozkem kaminu, v 4. dolžini. Fotografij iz smeri je tokrat toliko, kolikor je bilo štroma v fotoaparatu. Opozorilo: Zaradi spravila lesa, je do nadaljnjega strogo prepovedano plezanje v sektorjih; B, C in D, pa tudi tisto uradno parkirišče  za plezalce, je zaradi izgradnje nove gozdne ceste, zaprto.   

 

Steber v Vipavi

Počasi se z morja (Glinščica, Paklenica) pomikamo v notranjost in proti hribom. Na tej poti smo se Maja, Katarina, Rok in jaz ustavili v Vipavi in zlezli (še) vedno lepo smer nad Gradiščem. Kljub navidezni poraščenosti, je zelenjave res malo, saj jo številne naveze pridno in sproti plevejo. Bo pa kmalu prevroče za Primorske stene, zato že pogledujemo višje v hribe.

Na parkirišču nas je pred turo nek lokalni možak prosil, če sodelujemo v tekmovanju, kjer s preplezanimi smermi v enem dnevu dobiš določeno število točk. Kljub temu, da smo po preplezanem Stebru še nekaj časa frikali v sektorju Oltar, bomo verjetno kandidati za zadnja mesta… Pa nič zato, dan je bil prijeten.

Trbiška škrbinica (Forcella di Riofreddo) 2240m

Glavna cilja pri izbiri današnje ture sta bila izogniti se močnemu jugozahodniku in oblakom, ki so ovijali vrhove.  Na SV orientirana dolina Mrzle vode in višje ležeča Trbiška krnica, sta danes počivali v popolnem brezvetrju. Tudi oblaki, ki so ovijali sosednjo Trbiško Krniško špico in Divjo kozo, so se ves čas zadrževali višje, kot je sama škrbina. Kako je veter na grebenih močan, sem sprva le poslušal, na sami škrbini pa tudi občutil. Smuka prijetna pomladanska, pripelješ se še do doline. Cesta, razen nekaj flik pa kopna. Za dostop sem uporabil kolo, ki mi je še posebej na povratku ponudilo še dodatne užitke. Slikc pa ni.