Manj znane Karavanke

Na zadnjem sestanku se je izrazila potreba, da bi zaboga že kam premaknili naše riti – je žal pač tisti del leta, ko alpinist nima kaj dosti početi, še posebno, ko nebo iz dneva v dan kaže bolj ali manj čemerno podobo.

Kljub ne najboljšim obetom se nas je v nedeljo, 27.11. pri Kristlnu zbralo sedem in kot prvo je bilo potrebno dorečt kam naprej. Odločili smo se za Karavanke, nekam okoli Kepe. Na križišču poti proti sedlu Mlinca, pa smo izbrali manj znani svet med sedlom Mlinca in Kepo, se pravi Lepa Plevelnica 1959 m in Visoki Kurjek 1973 m. Da je svet tam gori res malo obiskan, smo videli tudi po lepem odtisu medvedove šape s prav konkretno velikimi kremplji. No, lastnik odtisa je bil medtem verjetno že kje na koroški strani, mi pa smo nadaljevali z grizenjem strmih trav proti vrhu. Sonce je lepo grelo in razgledi proti Julijcem so bili na nivoju. Le na grebenu je malo popihaval severnik, zato smo se pridno držali sončnih pobočij. Pa saj na severni strani ni bilo kaj iskat, ker so zelo strma in prav nemarno razbita.

Greben do Visokega Kurjeka je zanimiv, včasih malo izpostavljen, na koncu pa te zvabi v slepo ulico. Nakazan prehod po južni strani dol na pot proti Gubnu je prenevaren, za spust po vrvi pa smo imeli kakšen štrik premalo (no imeli nismo nobenega …), zato smo po pavzi obrnili in šli spet naprej – nazaj po smeri vzpona in v dolino.

Bilo je prijetno, uživali pa smo: Maja, Mare, Darko, Petra, Aleksandra, Andrej in Raf.

Bivaki – nikoli končana zgodba

Med jesenskim obiskom bivakov smo bili spet, tako kot po navadi, razžaloščeni nad odnosom do zavetišč, ki so v našem skrbništvu, a namenjena vsem ljubiteljem gora.

Stanje.

Enka

Pred kakim mesecem smo zamenjali okno, v nedeljo pa sta Romana in Branko bivak pospravila, kar je bilo pospraviti sploh potrebno. Pustila sta nekaj sveč za romantiko.

Dvojka

Očka Korenini je bil v obdobju gradnje bivakov daleč pred svojim časom. Le kako bi danes izgledali njegovi načrti? Takrat, pred več kot 70 leti, je udari po mizi in dejal: “Tu bodo stali,” … in še vedno stojijo, čeprav danes ne v prav zavidljivem stanju. Na zunaj marsikatera stvar zgleda lepa, ko pa pričneš kopati po notranjosti, si včasih hudo presenečen. Zato nas prav nič ne skrbi, da nam Korenini ne bi odpustil posodobitve, še manj pa tega, da želimo bivak ohraniti za naše zanamce in ga dati v muzej na ogled še komu drugemu. Kar se pa Boga tiče, ta pa ravna po principu: “Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal”. Bolj nas skrbi, da se je pojavil Nekdo, ki je preprosto vzel bivak v svoje roke in z njim počne, kar se mu zljubi. V glavnem – Dvojka je v letošnjem letu že drugič prebarvana. Nekdo, hvala ti za trud, vendar pa vedi, da se ne dela na tak način. Ne moreš po svoje s stvarmi, ki niso tvoja last.

Trojka

Trojka ni le vzorno pospravljena temveč popolnoma izpraznjena. Zopet se je pojavil Nekdo in meni nič, tebi nič odnesel vse piskre, beštek, sveče, kanistre za vodo … ostale so le še ležalke in deke ter vpisna knjiga. Nekdo, če si stvari odnesel z namenom, da jih očistiš ali nadomestiš z novimi, super … pa vseeno bi lahko odsek (skrbnike) obvestil o svoji nameri. Drugače pa se takemu početju reče čisto navadni vandalizem.

Torej, drv je na Trojki dovolj, če pa si hočete kaj skuhati, posodo prinesite s seboj.

Štirka

Štirko smo obiskali v soboto. Štirinajst z odseka (z novimi tečajci) se nas je odločilo, da lep dan preživimo v gorah – ob čiščenju bivaka. Zjutraj smo presenetili tri Čehe ravno v odhajanju. Verjetno jim bo še nekaj časa žal, da so vstali tako pozno, hi-hi. Naložili smo jih s smetmi, sicer niso bili preveč zadovoljni … ampak nas je bilo preveč in parlamentiranje ali da ali ne, je bilo čisto odveč. Glede na to, da so bili že od srede v bivaku, so verjetno odnesli le svojo svinjarijo. Za vrati je še ostal zajeten kup za vsakega od nas. Tečajci so pospravili bivak “v nulo”, zakrpali pa smo tudi luknje v pločevini.

Naslednje leto bo Štirko potrebno prebarvati. Mogoče že letos? Kaj pa ti praviš, Nekdo? Cel teden bo lepo vreme, barva bi se odlično sušila. Le javi nam prej, da se ne boš “dajal v stroške” za barvo in da bomo seveda izvedeli, kdo si, ta dobra duša, ki nam takole inkognito “pomagaš”.

Jesenska akcija pospravljanja je za nami. Bivaki so pripravljeni na zimo. Pa, da ponovimo že tolikokrat izrečene besede: Dajmo, bodimo ljudje, imejmo odnos do narave, do ljudi in stvari. Saj vemo, da je nahrbtnik ob povratku s ture težak. Pa vseeno … Mnogi rečete: “Ma, če še jaz dodam tole mojo malenkost, saj se sploh ne bo poznalo,” … in tako rastejo kupi smeti.

Srečno in prijetno bivanje v naših bivakih!

DELOVNA AKCIJA NA BIVAKU III

V nedeljo (26.10.2014) smo imeli tradicionalno skupno turo na Trojko. Napolnili smo drvarnico, popravili ograjo, naredili nove klopi in pospravili bivak. Vse obiskovalce prosimo, da smeti odnesejo nazaj v dolino.

Delovno akcijo smo zaključili z ogledom še vedno aktivnega podora na prehodu v krnico Pod srcem. Pot je neprehodna in nevarna oziroma je sploh ni več.

Udeleženci: Mare, Tjaša, Blaž, Luka, Andraž, Mirko, Rajc, Matic, Metod, Majda, Ata, Gorazd, Neli, Manca, Raf, Maja.

 

Skupna tura – Bivak III

V soboto, 2.11.2013 smo z novimi tečajniki naredili prvo turo v sklopu spoznavanja naših bivakov. Kljub slabemu vremenu se nas je zbralo 17; plane, da bi šli od “Trojke” po PP Za Ak ali na Rutarski Vršič pa je brezkompromisno odplaknil dež. Kljub slabemu vremenu  je za nami prijetna spoznavna tura, tečajniki pa pravijo, da bi še …

 

Bivak IV – delovna akcja

V soboto smo Marija, Majda, Darko, Rajko in Marko uredili bivak IV. Vzmetnice so bile toplotno obdelane, kovina s snegom oprana in lepo povezana. Skupaj z gašperčkom in ostalo pločevino čaka na dogovorjeni odvoz. Smeti so bile odnešene v dolino, hrana, ki je ostala v omari pa je vsa OK in ima rok trajanja še čez poletje.

Navzdol gredoč smo si lahko privoščili še malo smučanja po čevljih ( riti ), akcijo pa zaključili v Kotu.