Kategorija: Obvestila

Ker je bilo za danes dopoldne napovedano še lepo vreme, sva se s Petrom odpravila na Vršič. Splezala sva Vidovo smer. Smer v  prvem raztežaju ponuja res fantastično plezarijo najprej po poči, nato levo čez plošče in zadnje metre pod stojiščem čez previs VI+, ki je detajl smeri. Nadaljuje se rahlo proti levi skozi krajši kaminček in nato naravnost navzgor po zajedi V-. Sledi tretji raztežaj po malo bolj krušljivem svetu čez 5 m kaskado do naslednjega stojišča. Sledi še en cug III-IV do vrha smeri. Pod steno sva se spustila po vrvi v dveh spustih. Pod opombo moram dodati, da je bila pomožna vrvica na zadnjem štantu, ki povezuje oba svedrovca že v zelo slabem stanju, zato sva jo odrezala in zamenjala z novo. Prav tako sva to storila na stojišču kjer se zaključi 2. raztežaj. Tam je sidrišče na treh svedrovcih. Gurtno sva pustila notri, pomožno vrvico pa sva staro odrezala in jo zamenjala z novo.

1. .Presenetljivo prazna cesta na Vršič kljub sorazmerno poznemu štartu – da bi se skala ogrela, HIHI
2. V celem NŠG opazili samo še 2 plezalca v Kamenkovem kaminu
3. Počasno plezanje, ampak z užitkom 6 raztežajev  (+7., kjer se mi bolj previdni še vedno NE razvežemo!!)
4. Meni osebno najtežji detajl v 1. raztežaju pod previsom zaradi prestopa v desno  (auuuu gleženj!!!)
5. Čudovita platka v 2. raztežaju in potem spet krasota na začetku 4.  (lahko se je afnat, če si 2. na vrvi, ane ane)
6. V 6. raztežaj je pa nekdo mal »šodra nasu«…
7. Sestop v iskanju poti skozi rušje in občudovanju vegetacije
8. Štruklji v Erjavčevi baje odlični: 2 porciji za tri korenjake njam

Ocena: ultra zadovoljna, JUPIII –  hvala za družbo Metodu (ki me je imel na vrvi), ter Štojsu in Petri.

Čeprav se vremenski vzorec zadnjih štirinajst dni vztrajno ponavlja in smo se že skoraj navadili, da se aprilsko vreme premika proti koncu maja, se tudi ob takih dneh da v hribe. Tako smo bili v Mojstrani ob peti uri zjutraj Katarina, Majda, Gregor, Andraž in jaz. Odpravili smo se čez Brinje proti Dovškemu Križu. Ker je dan pred tem Sebastjan napovedal osvajanje s severne strani po Jugovi grapi smo se seveda na izstopu le te ustavili ter ga počakali.

Skupaj smo nadaljevali do vrha Križa in nato sestopili do Bivaka 2. Po manjši delovni akciji, ki je vsebovala pahanje rjuh, pometanje, nekaj pospravljanja ter par poučnih besed naključnim mimoidočim smo ugotovili, da je bivak v odličnem stanju in popolnoma pripravljen na novo sezono.

Sestop je bil šodrsko/meliščno hiter v nasprotju s čakanjem na zasluženo pico.

Imeli smo se lepo, kdor pa ne verjame naj si pa ogleda slike.

1 2 ►

Kljub jutranji plohi, sva se z Mašo držala prvotnega plana in se odpeljala v Malto. Plezala sva večraztežajno smer Luftikus 6a+ v sektorju Schluchtpfeiler. V prvem raztežaju je začelo deževati, a k sreči smer sodi med “regensicher”. Tako je pisalo v vodniku in res je zaradi strmine in strehe na vrhu, ostala popolnoma suha. Kasneje je tudi prenehalo deževati in popoldne sva preživela v lepo urejenem bližnjem plezališču.

Amariana je markantna gora nad Tolmezzom, ki nad vasico Amaro, med  svojim zelenjem skriva do 250 metrov visoke bele plate. Po njih naj bi potekalo nekaj smeri, opemljenih s svedrovci. Eno izmed njih oz. kombinacijo Vie Apuanice in Arachnofobie (do 6a) sva danes hotela obiskati s Saro. Po precej strmem in zaraščenem pristopu sva končno prisopihala pod steno. Štantni svedrovec je bil precej majav, tudi vrv v njem ni bila vredna zaupanja. Videlo se je, da se tu že nekaj časa ne pleza. Kljub temu sem zaplezal v prvi raztežaj, vpel tri stare 6mm svedrovce sumljive kvalitete, ki so zavratani kar precej vsak sebi. Pri četrtem sem se odločil za povratek. Dan sva rešila na Plockenpassu v smeri Bella Venessia (5c, 155m). Kompaktna karnijska skala in luksuzno opremljena smer sta popravila slab jutranji vtis. Lokalec, s katerim smo bili skupaj v smeri je povedal, da so svedrovci v prej omenjeni steni dotrajani in uničeni, smeri pa v sicer lepi steni trenutno praktično neplezljive. Opisane so v vodniku IV grado friuli orientale.