Kategorija: Obvestila

V torek sva si s Francijem vzela prosto in šla preveriti koliko ljudi bo v Tamarju. Odgovor bi bil lahko: do dveh popoldne manj kot deset, vendar to ni bistveno. Pravzaprav tudi nisva šla štet ljudi in ne preverjati lednoplezalnih razmer. Šla sva plezat Centralnega. Ta je solidno narejen in tudi že primerno predelan za zatikanje, da človek ne poreabi preveč energije.

Ostalim slapovom gre precej različno. Plezljiva sta Slap nad votlino in Desni čeprav je slednji nekoliko bolj shiran, kot bi večina želela, pri obeh pa sta zgornja dela ometana s snegom. Za Svečo nisem prepričan, če se zgornji del sploh dotika skale, Rastlinica in Rariteta pa sta še imaginarna. Seveda opisano velja za torek do okrog ene popoldne, kasnejše dogajanje pa mi je neznano.

Kljub ne najboljši vremenski napovedi je Andrej v soboto zorganiziral skupno turo GRS + AO na “dokaj varen hrib” Gensgitschhohe. Proti Lignitzu (izhodišče) se nas je odpravilo 8, na pakirišču pa smo srečali še Mojstrančane in Kranjčane. Po dveh urah in pol hoje do vrha je sledilo vriskanje in lepa pela (Miha je bil tako navdušen, da je peljal dvakrat) nazaj v dolino.

Uživali smo: Nani, Robi, Igor, Stanka, Andrej, Miha, Raf in Maja.

Kljub relativno majhnemu naboru plezljivih slapov smo se še enkrat odpeljali v dolino Malte. Nabralo se nas je sedem (Nanika, Metod, Marko Š ter Jao in Tina, pa še midva z Markotom N.). Pri solidnih 13 stopinjah minusa smo se zapodili v Srednji in Mali Maralmfall. Slapovi ležijo na južni strani, zato nas je za kako urico pogrelo tudi sonce. Cesta z verigami prevozna do Gmunder hutte, presenetljivo kljub nedelji ni bilo gneče (pravzaprav smo bili v “naših” slapovih sami)

V soboto smo šli z Maretom in Metodom preverit razmere v dolini Malte. Štartali smo zgodaj zjutraj z Jesenic, pri spodbudnih -6 stopinjah. Ob prihodu v Malto je termometer ob močnem fenu kazal nevzpodbudnih +4. Kljub temu smo splezali slap Aluhol. Sicer je malo strmejši kot ponavadi, ledu ni v izobilju,  plezljiv je le po levi strani, a led je bil do plezalcev prijazen, le malo mokro je bilo vse skupaj. Plezalo se je še Dreifaltigkeitsfall, ter sprednji in srednji Maralmfall. Klasike Malte (Katedrala, Gamsek, Wintasun, Superfeucht in Strannerbach) so za plezalce še vedno zaprti. Na to opozarjajo številne opozorilne table in prepoved več kot očitno tudi upoštevajo, saj ni bilo opaziti plezalcev v tem območju. Ostalo ni narejeno. Razmere so torej bolj za silo, smo pa bili zato v slapu sami. Danes smo z Rujem in Janžem iz NŠG na daljavo “nadzirali” ledni tečaj AO Jesenice pod Prisankom:)

Pri nas ga ni, na avstrijskem Štajerskem ga je preveč, nad Innerkremsom na meji avstrijske Koroške s Štajersko pa ga je ravno zadosti za varno smučarsko turco brez nevarnosti plazov. In smo se odpravili na Gaipahoehe, z brezplačnega parkirišča malo pod Sport Shiffer, preko Blutige Alm. Novozapadlih 15cm pršiča je ustvarjalo idilično zimsko vzdušje, naletavajoči sneg in močan veter pri Blutige Alm  pa sta botrovala izboru vrha, tako da smo se namesto levo na Gaipahoehe zagnali direktno navzgor na Zechnerhoehe, katerega vrh je, tako kot ostali naokoli, precej spihan. Močni sunki vetra so preprečili uživanje na vrhu in po hitrem postopku smo jo ucvrli v dolino. Vijuganja po deviškem pršiču sicer ni bilo v izobilju, je bilo pa krasno peljat tudi po smučišču z naravnim snegom. Pa rdeča lica smo tudi imeli, čeprav ne zaradi sonca, ampak zaradi vetra, haha. Varno, kratko, sladko smo uživali Robert, Maja in pišoča