Romatenspitze

Končno zopet na smučke po enem mesecu:) S Sandro sva se  kar lep čas nazaj menila in usklajevala s časom za kakšen turni smuk pri naših severnih sosedih. V petek zvečer mi je omenila Romatenspitze in z veseljem sem se odzval, saj je bila že dolgo časa mojem seznamu želja. Tako smo se zjutraj Sandra, Tomaž in jaz odpravili proti Mallnitzu. Na parkirišču se nam je pridružila še ekipa iz Štajerske. Z taxijem smo si skrajšali pot do planine Jamnig. Od tam pa peš proti Romatki. Po uri hoje smo prispeli do slikovite Peterbauer hutte. Malo smo potešili žejo nato pa nadaljevali po prostranih pobočjih proti našemu cilju.  Najprej smo vzpeli po senčnem delu doline proti prvemu robu. Prvi obiskovalci današnje ture so že odsmučali z vrha. Po slabih treh urah smo vsi stali na vrhu. Sledilo je fantastično vijuganje, za vriskat proti dolini. Razmere so bile fantastične. Tura mi je bila ena lepših letos, zato res še enkrat hvala Sandri za izbor in vožnjo, mel smo se super, štajerska ekipa je poskrbela za smeh in motivacijo,  kljub temu da sem bil na vrhu pošteno utrujen.

 

Lienški Dolomiti

Včeraj smo z Gorazdom, Manco in Janžem obiskali nam malo poznane Lienške Dolomite. Vremenska napoved za te konce je bila boljša, kot za severneje ležeče gorske verige. Poleg tega ti sicer 1600 višinskih metrov, ki jih je potrebno premagati do vrha  Odkarscharte (2596m) oziroma le malo višje ležečega, s smučmi nedostopnega hriba z imenom Leitmaritzerspitze (2643m), olajša taxi, ki po sankaški progi vozi do Dolomitenhutte. Tako se sicer dolg vzpon skrajša za 600 višincev. No, taxija ni bilo, pa smo se naložili kar v vozilo za prevoz smeti iz prej omenjene koče. Tako smo štartali na višini 1620m, kjer je snega že v izobilju. Povzpeli smo se do sicer zaprte Karlsbaderhutte (2260m), ter od tam nadaljevali do našega cilja. Tura nas je z razgledom in pokrajino navdušila, razmere za smučanje popolnoma solidne, ni pa zanemarljivo tudi dejstvo, da je do doline in avta na parkirišču speljana z ratrakom urejena pista za turne smučarje. Torej 1600 m spusta in po želji tudi vzpona…

Sappada

Včeraj sva se s Saro odpeljala v Sappado. Odpravila sva se do slapu Lo Specchio di Biancaneve. Za razliko od zadnjega obiska pred dvema tednoma, ko sva se z Gregom drenjala z ostalimi plezalci v ” Zamrznjenih solzah” in v Carpe Diem, sva bila tokrat v celem slapu popolnoma sama. Prve štiri raztežaje sva preplezala v odličnih razmerah, v zadnjem petem, pa se je že čutil vpliv inverzije in visokih temperatur, zato sva se predčasno odločila za povratek.

Kukova špica in Plankowitz špica

V soboto skupna tura (z enim 1 tečajnikom) na Kukovo špico. Sneg se začne od prečke navzgor (ok. 1500 m), kjer je prav lepo zimsko vzdušje. Od Gulc do vrha se da lepo popikat, ne sme se pa zdrsnit! Lepa tura v idealnem vremenu. Udeleženci: Lidija S., Metod, Andraž, Raf.

V nedeljo pa s trhlenimi nogami še na eno turno smuko v Visoke ture – na Plankowitzspitze (2412 m) iz doline Zederhaus. Nabralo se nas je 6 (Mare Š., Aleksandra, Nani, Robi, Maja in R.). V dolini je še dovolj snega, prav tako tudi na hribu, je pa vse sorte kvalitete. V dokaj lepem vremenu smo bili hitro na vrhu, smučarija pa odlična do dobra (kakor komu…), le spodaj je zaradi toplega vremena že cukalo.

Kot vse kaže bo letošnja zima v stilu plezaj pri nas, smučaj pri sosedih. Mogoče bo pa drugo leto bolje…

Pršičarjenje: https://youtu.be/lKvkU7VngM0

 

 

Eckkopf 2871m

Včeraj, med vzponom na Stanziwurten, mi je v oči padel marknten vrh, ki se dviga nad dolino Zirknitztal. Zadovoljiva količina snega in lepa okolica sta pripomogla, da sem se danes z Gorazdom in Mihom vrnil v te konce. Hrib za nekaj metrov presega naš Triglav in ponuja lep razgled. Vrh s smučmi ni dostopen, potrebno jih je pustiti kakih 150 m nižje. Tura je v celoti izpolnila naša pričakovanja, hkrati se nam je porodilo nekaj idej za prihodnje cilje.