Kategorija: Obvestila

V soboto sva z Benjaminom plezala v Rušici. Zanimivo je, da je višina smeri v treh različnih vodnikih navedena različno ( 200-350m). Po najini oceni bi morala biti pribl. 250-300m. Ponekod so še originalni klini, ki so že malo ubogi. Kakih 5 kosov za pasom kar prav pride. V enem stojišču sva za boljši občutek pustila enega Jeseničana ker skale tam ne vlivajo zaupanja, v celi smeri pa dva. Za stojišče bi skoraj potrebovala gradbeno dovoljenje 🙂 . En klin mi je padel iz roke in v začetku zajede čaka Štajerce, ki pridejo naslednji teden. Eno vponko pa sem pustil v prusiku, ki visi v zadnji prečki. Smer je lepo speljana, edino borba skozi ruševje na koncu je malo odveč.

Danes smo se Rajc, Darko B., Nina in jaz odpravili na Vršič. Odločili smo se za smer zahodni raz. Do grabna, ki vodi na škrbino, kjer se smer začne smo prišli v 1 uri. Skozi graben smo šli navezani do škrbine. Od tam naprej se prava plezarija začne. Prvi raztežaj še ni kaj posebnega. Drugi raztežaj pa postreže z zares lepo plezarijo IV+ po lepi plati, ki ji sledi prečka v desno v lažji svet. Potem sledita 2. raztežaja plezanja po razu, ki je bolj krušljiv. Na vrhu 4. raztežaja je možic, ki te usmeri levo za rob. Sledi kratek spust proti levi strani in prečka v levo, ki je izredno izpostavljenain 5m lepega plezanja navzgor (2k), nato pa  2. raztežaja plezanja po krušjivem svetu na rob stene. Izstop iz smeri popestri en previsek v, v katerem je skala kar v redu. Ko si čez previs se svet poravna in se v hipu znajdeš pod vršno kupolo m. Mojstrovke na Hanzovi poti. Smer je opremljena s klini, priporočljivo pa je imeti s seboj kakšnega metulja.

Z Božom sva se v torek namenila splezat Smer po zajedi v NŠG in Smer dr. Dolharja v Grebencu. V prvi naju je prehitela naveza, ki je že bila tam druga pa je bila preveč v soncu. Zato sva se podala najprej v Kranjsko poč. Lepa plezarija, temperatura primerna. Z vrha sva ogledovala Smer dr. Dolharja, ki je bila še vedno v soncu ( ostaja za naslednjič ). Zato sva se spustila do Kamenkovega kamina. Tu so bili štanti že v senci, veter je poskrbel za prijeten hlad. Na vrhu je sicer vse podrto ( druge težave je že Miha opisal ), spust pa je potekal do Erjavčeve koče kjer se je končal lep plezalni dan.

Pretekli vikend sem bil na taboru v organizaciji KA pod Marmolado. V četrtek zvečer smo se dobili v Malgi Ciapeli in takoj zaštartali do koče Falier. Tam mo prespali in naslednji dan ob pol štirih odšli pod steno. Malo smo še počakali da se je toliko zdanilo da smo videli vstop in se zapodili v smeri. Z Nejcem Klemenčičem sva ob pol šestih vstopila v Gogno(VII, 800m). Smer je lepa in dolga. Najlepši in tudi najtežji del je zadnjih 400m smeri, ki poteka po strmem izpostavljenem razu, kjer težavnost ne pade pod 5+, zadnji štirje raztežaji pa so celo 7- in 6+. drugače me je pa najbolj navdušila konstantnost plezanja, ki v 30 raztežajih in 1100 dolžinskih metrov le za 150 metrov pade pod peto stopnjo. Sicer nikoli ni zelo težko, je pa treba vseskozi plezat. Plezala sva dobrih 8h.

Zvečer smo se odločili da se nam ne da cel dan počivat zato smo naslednji dan ob precej črnogorski uri (ob desetih iz kampa) odšli v selo plezat v strme stene Mesules. Plezanje neopremljenih smeri brez kladiva je precej pestro a je skala odlično. Smeri potekajo čez napične do rahlo previsne plošče s števinimi luknjicami. Z Mihom Kernom sva splezala smer Regenbogen(VII, 200m), ki poteka spodaj po ozkem kaminu, zgoraj pa prek strme plošče zavije v lažji svet. Smer je lepa in priporočljiva, naplezaš se pa kljub temu da je kratka. Na koncu sva pa še falila sestop in abzajlala. Tam me je Miha s kamnom zadel v komolec da mi je zrasla čedna buška in sem s strahom pričakoval nalednji dan.

Za naslednji dan so bile napovedane popoldnaske nevihte pa tudi mi smo že bili utrujeni, zato smo šli spet v selo. Ta dan sem plezal z Janezom Svoljšakom smer Franz(VII, 250m) v Meisules le des biesces. Smer je prva dva raztežaja bolj podobna Cinam, previsno z mnogimi šalcami. Kasneje pa kot ostale smeri v steni poteka čez zelo strme plošče. Ker me je komolec vedno bolj bolel je Janez plezal težje raztežaje naprej. Na koncu sem se potegnil za komplet v zadnji strehi, ker so bile bolečine prehude.

Drugače je bila pa na taboru super, naplezali smo se, spozanli nove ljudi in nore stene Meisules, ki zaradi narave plezanja niso ravno obiskane. Za Marmolado smo pa itak že vsi vedeli da je super.

Danes sva z Juretom zopet odpravila na Vršič. Tokrat sva bila že ob 7:00 na parkirišču. Kjub vročini sva se odločila za vzhodno steno NŠG in smer stoletje. Smer v prvem raztežaju postreže z lepim kaminčkom. V drugem raztežaju  pa z lepimi belimi ploščami VI-. V tretjem pa z lepo izpostavljeno prečko v levo in nato čez manjši previsek proti štantu. Smer je meni ena najlepših, kar sem jih do sedaj plezal v okolici Vršiča. V celoti je smer opremljena s klini in svedrovci. Svedrovci so navrtani kar na dolge razdalje vendar so vmes klini. Za vmesno varovanje sta tudi dva prusika, možna je tudi uporaba zatikal. Skratka smer je resnično vredna obiska.

CLIP0395 CLIP0396