Kategorija: Obvestila

Z Gajem sva bila danes prav tako na Stolu, a zvečer. Imela sva prelep razgled na praznično okrašene Jesenice s Triglavom v ozadju (dokaj redek in nepoznan motiv), opazila nekaj utrinkov iz roja geminidov in kmalu sva bila pri avtu.

Danes smo se Rajc, Aleš in moja malenkost odpravili na Stol. Štartali smo ob 8:45 od Valvazorjevega doma in nato po poti čez prižnico do Prešernove koče. Po kratkem razvajanju na toplem sončku smo se odpravili še na vrh in potem po grabnu navzdol do prižnice in naprej po poti do Valavazorja.

Danes pa še mal u Julijce pogledat kako je kej. Zjutrej z Alešam in Miranom na Pokljuko, cilj Viševnik. Ob 10:30 na vrhu. Razmere čisto aprilske (vroče)! Spust po vršnem delu po južnem snegu, ponekod že kar nekaj kopnih odstavkov. Od grebena mimo Zlatih vod do smučišča trdo. Na vrhu je že veliko snega pobralo. Od grebena do smučišča pa že ponekod lepo iz snežne podlage gladajo skale, ampak kljub temu se da presmučat do spodnje postaje žičnice, do tam je tudi cesta prevozna z osebnim vozilom.

Tokrat z malo zamude objavljam skupno turo od nedelje. S tečajniki Aleksandro, Metodom, Alenom  smo se odpravili na Struško. Družbo nam je delal tudi Lojze. Od Križevcev smo jo po cesti mahnili mimo Pustega Rovta do Belske planine. Po kratkem počitku pa smo se odpravili na vrh Struške. Na vrhu je pihal močan veter, zato se prav dolgo nismo zadrževali in se kmalu odpravili navzdol proti dolini.

Nase bivanje v Yosemitih se počasi bliža koncu. Plezali smo kar precej. Vsi smo se navadili na granit, tako da nam sedaj ocene do 5.10d ne predstavljajo več večjih težav (če le ni kamin ali offwidth). Poleg kar nekaj krajših smeri smo pa plezali tudi daljše.

Za prvo večjo steno sem se odločil bolj po naključju, ker sta se Neli in Nejc prehladila. Zato sva z Nacetom popoldne odšla v steno Washington Columna, kjer sva preplezala smer South face (5.10b, C1+, 400m). Popoldne tri raztežaje do ogromne police, kjer sva prespala, zjutraj pa sva izkoristila nižje temperature in odhitela do vrha, kjer sva stala po 6,5 urah plezanja (in uro pa pol prejšnji dan). Do police sva plezala prosto, nato pa večinoma tehnično po tenkih strmih pokah. Za oba je bila to prva tehnična smer, za Naceta pa celo prva smer, daljša od treh cugov. Na tem potovanju je prvič sploh plezal trad smeri.

Po dnevu počitka smo se vsi štirje podali v smer East Butress v El Capitan (5.10b, 450m). Smer sicer ne spada med prave El Cap smeri a je vseeno lepa. Spodaj poteka po lepem granitu, ki se kasneje spremeni v sivkast in zelo gladek diorit. Plezanje je malo zoprno, a ne porajtaš, ker je ambient res izvrsten. Podobno kot ultra klasike v Dolomitih.

Po še enem dnevu pavze pa je bil čas za eno večjo steno. Z Nejcem sva zarinila v Half Dome, Regular NW Face (5.9 C1+, 750m). Po dolgem in strmem dostopu sva začela plezati šele ob desetih, in ravno do noči priplezala do bivaka, ki pa je bil zelo neudoben. Plezarija je odlična, smer je večinoma previsna, tako da je tehnika kar zanimiva, če nisi navajen. Sploh Nejc je pizdil nad kaminom v sredini, ki naj bi bil čisto lahek. Naslednji dan sva stala na vrhu po skupaj dobrih 14 urah plezanja. Vse smeri bi sicer lahko splezali v enem dnevu a smo se raje odločili za lagano-sportski pristop, ker nas je bilo malo strah nočnih sestopov zaradi divjih zveri. Pa še logistika je lažja če se lahko z busom pelješ do izhodišča. Imamo pa jutri se en dan za plezanje, nato pa gremo domov.