Dobrodošli na strani Alpinističnega odseka Jesenice
Žiga me je danes peljal v ene meni nepoznane konce. Startala sva malo naprej od Rabeljskega jezera in se podala v strmo žlebasto dolino ravno nasproti Belih vod. Le ta se izteče na sedlasto izravnavo z imenom Škraplja, kjer stoji bivak D.Bertolutti. Od tu sva se spustila na sedlo Čez Brežič in se povzpela do sedla Vrh Laških brežičev, kjer je tudi en bivak (B.Modonutti-Savoia)
Danes smo se odpravili v Stador. Mirko je vozil skozi vse te ovinke. Vadili smo gibanje naveze v okviru alpinistične šole.
Splezali smo smeri Perunika, Muštace, Timijan, Kozje stezice. Vse smeri so po cca 180m. Nekateri cugi so ocenjeni celo s 5-. Prej je to ocena šavja na kvadratni meter, kot pa težavnost plezanja.
S Perunike smo naredili dva abzajla skoraj do vstopa. Abzajl smo ponovili. Bilo je zelo poučno. Sploh direkt skozi šavje, kjer mi je šavje izpelo čevlj iz pasu.
Vreme se je držalo gor.
Uživali (po abecednem redu): Alen, Ata, Darko, Dražen, Katarina, Mirko, Mojca, Petra, Rok
V nedeljo smo s tečajniki imeli prvo brušenje v kopni skali. Plošče pod cerkvijo so super teren za začetno uplezavanje in spoznavanje osnovnih manevrov. Kako je tem smerem ime, še nismo odkrili – baje leve, desne in centralne plate, dolge cca 100 do 150 m. V glavnem – imeli smo se super, tečajniki so bili navdušeni – alpinizem je lep šport, čeprav včasih drag.
Fotk pa ni, če je kdo od prisotnih škljocal, naj jih da gor.
Prisotni: Mirko, Matic, Neli, Manca, Alen, Metod, Petra, Gaj, Aleksandra, Erik, Tjaša, Majda, Gašper, Raf, Maja
Včeraj sem šel z Andrejem preverit razmere na Belščici. Snega bo za Stamarski smuk v obilju, edino sobotni dež ga je precej ojužil. Odkopala sva še vrata v betonski in preverila, če je kolov za progo dovolj. Potem pa v dolino na hidracijo.
Avto je bilo treba parkirati par ovinkov pod Potoško planino, ampak do vikenda naj bi sneg na nekaj kritičnih mestih razrili, tako da bo šlo do Urbasa.
Končno padel tudi VDV. Po treh letih odlašanja, vršna streha me je izredno matrala! Sva se z Jožem danes po nočnem šihtu odpravila na Pokljuko. Malo sva bila pozna, kajti iz Rudnega polja sva se odpravila ob 8:30. Po moji krivdi (šiht):( Za pot sva se odločila po letni poti mimo smučišča proti Studorskem prevalu. Na poti nad planino Konjščica sva na štirih koncih morala smuči sneti in po kopnem odstavku nadaljevati peš. Tam kjer se pot iz Konjščice pridruži poti iz Pokljuke pa smučmi mimo Jezerc in Studorskega prevala na sam vrh. Smučarija navzol?? Ja zaradi pozne ure od vrha do ceste pod Konjščico po gnilcu. Ampak turca uspela oba zadovoljna, to je to:)
