Kategorija: Obvestila

Kljub napovedi da bo pihal močan veter sva se z Gorazdom odpravila v Vrata. Od Turkovega rovta sva jo mahnila v dolino za Cmirom. Po urci hoje skozi gozd in po ruševju (sneg se začne na višini 1500m) sva na nadela smuči in se odpravila proti Staničevem domu. Na Begunjskih vratcih naju je dočakal orkanski veter. Sledil je kratek počitek in malica v zimski sobi Staničeve koče. Nato je sledil nazaj v dolino. Razmere za smučat so bile v vrhnjem delu nekje po zmrznjenem snegu, nekje po rahli skorijci. Od zatrepa navzdol pa po južnem pršiču do kopnega.

Idejo je dal Igor s svojim lepim prispevkom v začetku maja. Tako sva se z Lidijo v petek, 9.5.2014 odpeljala proti prelazu Plockenpass. Z Jesenic je skozi Avstrijo malo manj kot 120 km, ali 1.45 min,a se je kljub temu splačalo. Splezala sva dve lažji smeri: dopoldan v vzhodni steni »Bella Vanessia«, 5c, 155 m; popoldan v zahodni steni »Spigolo de Infanti«, 5b, 200 m. Obakrat naju je grelo prijetno toplo sonce.Bella Vanessia je lepa platasta smer, s kakšno zajedo in kakšnim prijaznim previsom, navrtana odlično. Edino mene je v prvem cugu kmalu po vstopu presenetil en malo čuden gib, tako da sem že razmišljal o A0, nakar sem nad seboj v plati našel luštno šalčko in jo s pridom uporabil. Pozneje sem ugotovil, da jo je verjetno opremljevalec smeri z vrtalko izoblikoval kar sam. Brez tega umetnega grifa bi ocena detajla bila zagotovo večja. Za spust ob vrvi zadostujejo štirje spusti z enojno ali dva z dvojno vrvjo.  Spigolo je zares krasna smer, v lepem okolju in zelo lepo navrtana. Po moji subjektivni oceni primerna tudi za začetnike. Edino ena stvar me je zmotila, to da je smer večkrat označena z rdečimi puščicami ali packami.Sestopila sva na jug po ruševinah 1. svetovne vojne.Ob povratku domov skozi Italijo, ki je nekoliko daljši kot skozi Avstrijo, sva se že spogledovala s Panettonejem in locirala naslednje plezalne cilje.      

Kljub jutranjem dežju smo se odpravili pod Kriško steno. Avto smo pustili v malem Tamarju in se peš odpravili proti koči v Krnici. Od koče kakšnih 15 min peš do snega in nato s smučmi do zatrepa doline. Naredil se je prekrasen dan, pa tudi smuka navzdol je bila super.
Uživali Jure, Gorazd in moja malenkost. LP.

Popoldansko delo na terenu sem danes pokombiniral z večernim vzponom na Mojstrovko. Namen je bil sicer zganjat malo romantike ob sončnem zahodu, a je ravno nad Mojstrovke jugozahodnik zvečer prignal meglo. Smučarija je bila pa vseeno krasna, zato sem se zapeljal v Drevesnico. Se še splača, saj ni treba snemat smuči.

Tokrat končno v koluar. Za Gorazdom in Miranim ob 6:30 štart od vozila. Pri domu v Tamarju smo nadeli smuči in do vstopa v ozebnik s smučmi in psi. Nprej peš z derezami in cepinom,snežna podlaga trda.Gorazd jo je mahnil še na veliki Ozebnik in suvereno odsmučal z vrha. Vrhni del ozebnika je bil že lepo odjenan, sredina ozebnika trda, spodaj pa tudi lepo odjenano. Po sredini ozabnika je nekaj kamenja in jarek. Tudi iz sten Jalovca je že fajn letelo, zato za vzpon priporočam zgodnjo uro. Turo zaključili ob hladnem pivcu v Tamarju.