Kategorija: Obvestila

Sappada ni blizu, pa tudi ne predaleč; ni bilo pretoplo, pa tudi ne premrzlo; slapovi niso predolgi, a tudi ne prekratki; niso pretežki in ne prelahki; ljudi ni veliko, a nisva bila sama, plezala sva cel dan, pa naju ni ulovila (ker sva z Jesenic) tama.

Skratka super. Z Andrejem sva lezla Zamrznjene solze (Lacrime ibernate) in Diagonal, ter si od blizu ogledala Ogledalo od Sneguljčice (Lo speccio di Biancaneve).

Z Andrejem Cudrom greva jutri 18.02. v Sappado v led. V avtu imava plac za še eno navezo. Če je kdo interesent naj pokliče. Andrej štarta iz lj.

S Petrom S. sva se šla v Tamar ogrevat za ledni tečaj ;-). Pod slapovi sva bila ob 8h, a je bilo že vse zasedeno. Ker sva imela občutek, da bova tam najhitreje na vrsti sva šla v najbolj levega – Svečo. Vstopa sva se lotila po levi, ker je na desni strani že bila ena naveza. Ker nisva vedela kje je sidrišče, sva prvi rastežaj skrajšala in nato potegnila še 10m do sidrišča. Zadnjo svečo pa napadla preveč z desne in si nehote malček popestrila plezarijo. Z abzajlom ni bilo nič, ker so bile spodaj med tem časom že 3 naveze, pa sva jo ubrala po desni grapi navzgor do sestopa in nazaj po opremo. Ko sva odhajala so bile v vsakem slapu po 3 naveze in še kup čakajočih; skratka gužva.

A dan je bil izkoriščen kot je treba.

Včeraj smo se pomladanskim temperaturam navkljub odpeljali v Malto iskat led. Rajc in Mare sta odšla v Strannerbach, Lidija in Božo v Superfeucht, midva z Mihom pa v Gamseckfall. Strannerbach plezljiv, v zgornjem delu je čez graben razmetanega precej podrtega drevja, prvi raztežaj Gamsecka že lepo ližejo jutranji sončni žarki in ob teh temperaturah mu ne kaže najbolje, poleg tega v vpadnici visijo ene sveče…na srečo smo bili zgodnji, višje je slap odličen. Sosedni Wintasun ima v prvem cugu zares zelo tanek led, poleg  tega je dobršen del dopoldneva že na soncu zato ga nisva plezala, raje sva odšla v Superfeucht,  ki je enkraten, zato sva ga z Mihom lezla sprva po desni strani, nato še po levi varianti, tudi Božo in Lidija sta ga zaradi super ledu napadla še enkrat.  Baje se je na področju gibala še ena jeseniška naveza (Koblar-Kokalj) in sicer v Dreifaltigkeitsfallu. Temperature v senčnih legah okrog ledišča (v zg. delu Gamsecka je vrv primrznila na podlago), slapovi v katere posije sonce pa niso ravno priporočljivi…

Foto Božo in Miha.

Ker zadnje čase skozi delam in gledam led samo iz doline, sem bil temu primerno živčen ob nizkih temperaturah. Zato sem v nedeljo nahecal Miha Rakarja, da sva šla v Tamar. Začuda nisva bila edina s čelkami.
Led je bil bolj slabe kvalitete (zgornja plast pomešana s snegom) ampak saj ni važno, važno je, da sem po točno dveh letih končno plezal led na štrik.