Kategorija: Obvestila

Z Lidijo sva deževno soboto izkoristila za nabiranje in pripravo dalmatinskih specialitet.  V nedeljo, zaradi mokrote odpoveva prej načrtovan »Circus«, iščeva suho steno in jo najdeva v »Water song« in »Thuringer weg«. Apartmajski čuvaj As, po domače »Regan«  naju je spremljal do jeklenic. Z zagotovostjo si je zapomnil zaseko od zadnjega obiska. Naslednji dan so mišice kazale prve znake utrujenosti, zato je prišel na vrsto »Akademski«, ki ga Lidiji obljubljam že nekaj let. V torek sva se šla zabavat v že posušen »Circus« in ni naju razočaral. Za zadnji dan so bili apetiti v Tulovih gredah veliki, vendar so se počasi in sproti zmanjševali. V opravičilo so nama bile občasne kapljice dežja in močan veter. Navkljub vremenu sva si ogledala to prekrasno stvaritev, pristopila do vstopa v smer »Winnetou« in se povzpela na vrh Tulovih gred. Jeseni sva jim obljubila ponovno snidenje.   

Prejšnji petek smo ignorirali slabšo napoved in se odpeljali v Lesno dolino na zahodnem Koroškem. Do tja se pripelješ po dolgi in na koncu hudo zaviti cesti, vmes  (če poznaš) se izogneš parim radarjem, so pa hribi res lepi in smučarija tudi.

Ker je pobočje Scwalbenkopfa – 2159 m obrnjeno na sever, smo pričakovali manj ugodne snežne pogoje, no na koncu je bilo vse sorte, ampak vsi vemo, da je poanta v tem, da se podiš po hribih in če je drugo tud fajn, še toliko bolje.

Vse čestitke Mirkotu, ki je postal pradedek, pa je čisto suvereno opravil s turo in to v dolini tudi obeležil s kišto Villacherja. Ostali udeleženci: Maja, Rajko, Tadej, Dragica in Raf.

Petkov dopust sva s Sandro izkoristila za Storžič. Avto sva pustila spodaj pri znaku za prepovedan promet, a bi se dalo pripeljati še višje. Sva pa izletu dodala še pol ure sprehoda po cesti. Smer je dobro narejena, skoki lepo plezljivi, predhodniki so vklesali lepe stopničke. Vrh je bil na žalost v megli, a to ni pokvarilo razpoloženja. Spust skozi Peto žrelo je bil hiter; mi je bilo malček žal, da sem bil pešak, saj je po mojem skromnem mnenju tu zadovoljiva smučarija. Do Doma pod Storžičem se bo dalo pripeljati še kar nekaj časa.

Včeraj sem se podal v meni neznane konce in sicer na Dleskovško planoto. Naredil sem eno krožno turo po res lepih koncih (kmetija Planinšek-planina Ravne-Vratca-Veliki vrh-Dleskovec-planina Ravne). Sneg lepo smučljiv, temperature pa pomladne, zato danes z ostalimi člani AO in Janžem na Primorsko v Glinščico. O tem pa kdo drug…