Kategorija: Obvestila

Z Igorjem Kremserjem sva že prejšnji teden ob plezanju Juševe smeri opazovala črne štrajfne levo od smeri. Ker je skala izgledala dobra sva v četrtek vzela nekaj svedrov in klinov ter se po šihtu odpravila pod steno.

Začela sva levo od Juševe in Stoletja ter iskala prehode približno naravnost. Smer poteka dvakrat po 10m skupaj s Stoletjem, ostalo je novo. Po treh novih cugih sva se v zgornjem krušljivem delu priključila Juševi po kateri sva izstopila. Ker je bil začetek malo naložen sva šla v nedeljo še enkrat v steno in očistila večino krušljivih lusk v prvem raztežaju.

Smer ima odlično skalo razen v prvih 10m. Gre za konstantno in raznoliko plezanje. V smeri sva pustila novih 13 svedrovcev in 6 klinov, vmes se uporabi tudi kakšnega iz sosednjih smeri (prvi štant je skupen s Stoletjem, zadnji pa z Juševo). Ponavljalci bodo porebovali še komplet frendov. Smer ni popolnoma opremljena, potrebnega je nekaj alpinističnega znanja za varno plezanje. Ocenila sva jo s 5+, je malenkost težja od Juševe in Stoletja. Sestop je kot za ostale smeri

V ponedeljek smo se Tomaž, Aleš, Zala in jaz odpravili v steno. Na praznovanju za Alešev abraham mi je izrazil željo, da bi po lanskem vzponu čez Slovensko smer v Triglavki steni, se rad preizkusil še v Nemški smeri. Seveda jaz, sem bil koj za in mu včeraj željo uresničil. Ob petih sva s Tomažem štartala iz Jesenic proti Mojstrani in tam pobrala Aleša in Zalo. Ob 7h smo bili na vstopu v smer. Na vrhu ob pol treh popoldne. Raztežaj pod Nemškim turncem nas je ujela pol urna ploha. Nadaljevali smo proti Zimmer – Jahnovem izstopu. Raztežaja pod gredino, ki vodi proti Zimmer – Jahnu smo se zaradi mokrote skale zopet navezali in nato zadnijih 40m izstopne stene splezali do vrha smeri, kjer se Zimmer – Jahn združi s Frelihovim izstopom iz Slovenske smeri. Nato smo se odpravili do roba, kjer smo uživali na soncu s pogledom na okoliške vrhove. Vreme se je v uri in pol spremenilo v prekrasno sončno popoldne. Sestopili smo po poti čez Prag in turo zaključili ob 19h v Aljaževem domu v Vratih. Imeli smo se super od popolne šajbe zjutraj, do nenadnega vremenskega preobrata ob 13 th, do zopet prekrasnega vremena v sestopu. Hvala tudi Tomažu, Alešu zopet po enem letu druženja v  steni in Zali, za njo je bila to sploh prva plezalna tura, ki jo je z odliko opravila kjub nenadnem poslabšanju vremena, za prekrasno izkoriščen dan v res imenitni družbi.

Nisva šla z namenom ogleda kolesarskega juriša na Vršič, se je pa fajn videl cilj (pa napovedovalca sva tudi boljše slišala kot drug drugega) z vrha Pokljuške, ki sva jo z Maretom splezala prejšnjo soboto, in mi je bila super všeč, abzail malo manj, ker kjub Maretovi zatrditvi, da je na levi 2. štant, nisem ničesar videla, tudi ko je bilo štrika že konec – ampak je bil pa 5m nižje. Tako sva se po 2 abzajlih ponovno zagnala navzgor, tokrat po Stebru, kjer je Mare 3. raztežaj potegnil kar do vrha. Sestopila sva pa potem raje skozi rušje, pa v Erjavčevo izkoristit AO popust. Res je bilo fajn, hvala Maretu, da je peljal mlajšo pripravnico, ki povrhu še veliko govori. Aja, še materialni izplen = 1 “jebica”, ki išče lastnka.

Plezala: Mare in Nanika

ps/ Kopiral sem pa jaz na stran, ker Fani ne ve, da njen računalnik ne zna leteti, ampak kar pade na tla.

Pravijo, da se je bolje daleč peljati kakor daleč hoditi … vožnja do Koritnika je res nekoliko daljša, dostopa pod smer pa le slabo uro. Bicikleta ali NO kante (4, 330 m) pa lepa, uživaška. Kaj si človek lepšega sploh lahko še želi.

V soboto plezali Raf in Gašper ter Sandra in Maja.

Danes sva se z Daretom menila, da bi šla splezat nekaj kratkega, ne pretežkega, z ne preveč dostopa, skratka nekaj nedeljskega. Juševa smer je taka, pa sva šla. Prvi rastežaj sva nehote skrajšala, ker sva v smer vstopila po naloženi gredi z desne. Potem je šlo vse po planu. Edino v 4. rastežaju te ne sme zavesti star razmajan klin, ki te vabi, da bi prezgodaj zavil navzgor. Stojišče je na levi, takoj za ovinkom. Lepa smer, na vrhu malček podrta, a take so vse v NŠG-ju, mar ne?

Ker sva bila dovolj zgodnja sva zavila še na Erjavčevo na štruklje (njam, njam) in bila doma precej pred popoldanskimi nevihtami.