Kategorija: Kje smo bili

Od 28.3. do 5.4. sem bil z akademci v Chamonixu. Sprva je bilo vreme slabo, zato smo bolj trenirali- tulali v toplicah, obiskali umetno steno na bazenu, smučali in frikali. Ko je končno posijalo sonce smo hoteli plezati navrtane smeri v Breventu, a smo se pod steno obrnili zaradi nevarnosti plazov. Ta dan je bilo tako toplo, da se je sneg zadovoljivo predelal tudi višje. Naslednji dan smo bili prvi v vrsti za karte za grands montets. Vsi smo navalili v Aig.Carre, z igorjem in sašotom smo šli plezat smer Claire-Chazal. Smer je po vodničku najlažja od treh v tej steni, a ima  največ strmih delov, v takih razmerah kot letos pa ponudi tudi precej zanimive plezarije po včasih tankem ledu ali skali. Smučali smo v megli in sneženju.

Po dnevu počitka je bila napoved za zjutraj še lepa, zato sva se z Igorjem odločila za krajšo smer. Z midija sva odsmučala pod pointe Lachenal, kjer sva v idealnih razmerah preplezala smer M6 Solar. Smer je res lepa, v vsakem cugu se je treba potrudit. Je pa varovanje zelo dobro. Že v zadnjem cugu naju je ovila megla. Smučala sva spet v taki megli da nisva vedela kaj je zgoraj kaj spodaj, edino čutila sva kje je špura. Nevem če so me že kdaj tako bolele noge.

Kljub slabemu vremenu nam ni bilo hudega, škoda edino da zaradi veliko novega snega nismo mogli plezat v velikih stenah. slike so v albumu

 

Nina, Lidija, Božo, Marko se nismo ustrašili vremenske napovedi in snega, ki nas je spremljal skoraj celo pot. Na Črnem Kalu smo na parkirišču videli, da se nad morjem malček jasni, zato smo spremenili naš cilj in odšli v Sesljan.
Tam so bile skale večinoma že suhe, nekajkrat pa se nas je celo sonce usmililo. Odplezali smo nekaj smeri in pokurili vsaj malo viška prazničnih kalorij. Vztrajali smo do poznega popoldneva. Še bolj pa smo bili zadovoljni, ko smo na povratku gledali v še vedno zasneženi Nanos. Očitno bo za plezanje v Vipavi potrebno počakat vsaj še 14 dni.

Več slik pa v albumu

V soboto 23.3. je cel dan kazalo, da bo oblačno, hladno in vetrovno. In res je bilo točno tako. Zato nam res ni preostalo nič drugega, kot da plezamo in se skušamo čimbolj aktivno ogrevat.

Že za uvod smo se podali v tri smeri naenkrat in poizkušali dvema tečajnikoma preusmerit pozornost s skrajno neugodnih vremenskih razmer na lepote in pasti gibanja v ploščah, previsih in skrotju. Zmogli smo v tej naši vnemi smeri v Ploščah ob cerkvici (III, 130m) in smer Zeleni raz (IV/III, 140m), ki je prav čedna smerca.

Skupaj smo prijeten dan preživeli Maja, Darko, Božo, Lidija, Mare, Nejc in Raf.

Kljub neugodni napovedi o stabilnosti snežne odeje smo izkoristili lep sobotni dan in se odpravili pohajkovat po Komni. Jutro je bilo dokaj mrzlo, vendar smo se do Doma na Komni pošteno ogreli. Po kratkem počitku in rehidraciji smo zakoračili proti Planini na Kraju in čez Lepo Komno – malo gori, malo doli – proti Lanževici. Na vrhu smo bili deležni lepega razgleda in mrzlega vetra. Smuka navzdol je bila prijetna – od klože, skorje pa še celo pršič se je našel, po plazovih ni nič dišalo. Po vtisom lepega dne smo se odločili, da prespimo v koči in v nedeljo šo kakšno ubodemo. Na žalost smo se zbudili v megleno in vetrovno jutro, tako da nam ni preostalo nič drugega kot – dol.

Tura na Lanževico je bila poštena, tudi z višinci ne skopari, se jih nabere kar za kakih 1400.

Uživali smo: Majda, Mare, Erik, Raf in Maja. Del poti pa so nas pospremile še: Neli, Tjaša z Najo in Katarina.

Ostale fotke so v galeriji.

 

Turno smučanje s Hruščanskega vrha, uživala sva Iztok Noč in Manca Klinar