Avtor: Peter Ramuš

Včeraj sva se z Gorazdom odpravila čez Turacher hohe na Eisenhut 2441m, ki je sicer najvišji vrh Krških alp (Gurktaler alpen), sicer pa bližnji sosed bolj znanih N(j)okov. Naredi se dobrih 1000 višincev, pripelje prav do avta, ima lep razgled, a veter je tudi tu naredil svoje, tako da se smuča po trdi, mestome predirajoči kloži, kar ni ravno vrhunec smučarskih užitkov. V gozdu pa stvar postane precej boljša. Snega je kar nekaj, a še zdaleč ne dovolj za celo zimo.

Danes s kolesom v Tamar, nato pa na Kotovo sedlo, vreme krasno, sneg tudi, snežni jeziki so še vedno povezani, tako da je ene 20 minut nošnje do tamarskega doma.

V sredo zgodaj se nas je odpravila cela četa (8 kom.) razrit Rokavski ozebnik. Super razmere, pela do gmajne po plazovini, skok je seveda kopen. Včeraj pa sem ob devetih zvečer štartal iz Vršiča na Mojstrovko gledat polno luno in njen delni mrk. Z vrha se je dal kar solidno pelat in to brez lampe. Na pir nisem mogu, ker je bila ura že pozna, pa še dobro, saj sem v Logu policaju reku, da sem bil na Mojstrovki, pa sem takoj dobil frulico. l.p. Peter