Avtor: Peter Ramuš

Kar velika druščina (8 kom.-kot da bi bila skupna tura) se nas je zbralo zjutraj, v turobnem jutru, pri Aljažu. Držali smo se plana in se odpravili v Zajzero, kjer nas je na parkirišču pričakal dež. A ker smo bili sami ta zagnani in ker je Uršej rekel , da je v Patagoniji še slabše, smo se odpravili v breg. Skozi špranjo na Škrbino Prednje Špranje v vedno lepšem vremenu, čudovitem ambientu, krasno smučarijo, smo turo zaključili zopet v dežju na parkirišču, na vrhu pa smo bili deležni celo nekaj sonca. Razmere odlične, sem ter tja pa v stenah še kaj zaropota.

Danes sem bil na Križu, namen sem imel smučat skozi Sovatno. Kljub temu, da sem bil ob 08:30 na vrhu, je bila tista stran že vsa zabita z meglo, zato sem odsmučal po smeri prihoda. So pa danes odprli Aljažev dom in sem imel to čast, da sem bil to sezono prvi gost in sem zraven pira dobil še potico.

Danes popoldne sem šel na V.Draški vrh. V hribih je zopet zima. Mraz, močan veter in popolnoma ledena vršna flanka sta naredila turo kar zanimivo, smučanje pa temu primerno naporno. Kakšna razlika od nedeljskih poletnih temperatur. Pripeljati se da še do avta.Pa morje se je vidu, kar nisem iz VDV še nikoli opazil.

Žiga me je danes peljal v ene meni nepoznane konce. Startala sva malo naprej od Rabeljskega jezera in se podala v strmo žlebasto dolino ravno nasproti Belih vod. Le ta se izteče na sedlasto izravnavo z imenom Škraplja, kjer stoji bivak D.Bertolutti. Od tu sva se spustila na sedlo Čez Brežič in se povzpela do sedla Vrh Laških brežičev, kjer je tudi en bivak (B.Modonutti-Savoia)

, a je še popolnoma zasut. Od tu sva se v kratkem vzpela na Bavho (1980m), nasproti mogočnih sten Črnelskih špic in Hudega Vršiča. Vračala sva se po isti poti in spotoma obiskala Bohinco (C.Mogenza) 1946m. V super razmerah sva se pripeljala čisto v dolino do avta.

Danes popoldne pred poslabšanjem sem skočil na Pokljuko. Rahlo je naletaval sneg, vidljivost pa je bila še v redu.