Dobrodošli na strani Alpinističnega odseka Jesenice
Lep dan, možnost dopusta in vinjeta od prejšnjega tedna, so me zopet zvabili na sneg. Kam drugam kot v Malto, cilj pa vzhodni sosed bolj znane Kolnbreinspitze. Sneg vse sorte, zaenkrat še zvezno do avta.
Pretekli konec tedna nas je 10 članov našega odseka obiskalo to lepo plezalno področje na avstrijskem Štajerskem. Predhodnica sva bila midva z Rajcem, ki sva se na pot odpravila že v petek zjutraj (ja, nekateri smo po nenatančnem navodilu naše načelnice vzeli dopust). Opoldne sva bila pod steno Rotewanda, ki se je ravno prav osušila od celonočnega deževja. Zvečer so se pridružili še ostali: Mirko, Darko, Katarina, Raf, Maja, Sandra in Nanika. Zopet smo koristili gostoljubnost gospoda Huberta in prespali v šotorih ob njegovi apartmajski počitniški hišici, kjer smo imeli na razpolago WC in kuhinjo, po želji pa tudi postelje. V soboto smo že ob sedmih ZJUTRAJ vsi odšli v steni Rotewanda in Rothelsteina, ter preplezali vsaka naveza po dve smeri. Zvečer sta nas zapustila Dare in Mirko, ostali pa smo dodobra izkoristili še čudovit, a že kar malo prevroč nedeljski dan. Cilj vseh štirih navez je bila JZ stena Rotelsteina oz. Ratengrat. Naveze s tečajniki so napadle Alte SW-Wand 300m, kjer so dobili tudi prve izkušnje plezanja v vodstvu , midva s Katarino pa dve nekoliko krajši (Sudpfeiler in Amtschimmel). Super spomladanska plezarija.
Baje se vreme kvari, dopusta ni za dobit, zato sem včeraj na Mojstrovki izkoristil polno luno. Bilo je lepo, svetlo, jasno , brez vetra. Je pa bistveno hladneje kot pred dnevi, zato smuka po trdem ni najboljša. Je bolje, če sneg dobi sonček.
Glavna cilja pri izbiri današnje ture sta bila izogniti se močnemu jugozahodniku in oblakom, ki so ovijali vrhove. Na SV orientirana dolina Mrzle vode in višje ležeča Trbiška krnica, sta danes počivali v popolnem brezvetrju. Tudi oblaki, ki so ovijali sosednjo Trbiško Krniško špico in Divjo kozo, so se ves čas zadrževali višje, kot je sama škrbina. Kako je veter na grebenih močan, sem sprva le poslušal, na sami škrbini pa tudi občutil. Smuka prijetna pomladanska, pripelješ se še do doline. Cesta, razen nekaj flik pa kopna. Za dostop sem uporabil kolo, ki mi je še posebej na povratku ponudilo še dodatne užitke. Slikc pa ni.
Turni smuk s tega karnijskega razglednika poteka preko strmih južnih pobočij, ki so sicer plazovita, a spomladi hitro kopna, tako da je treba ujeti pravi čas za izvedbo. Še v temi sem se odpravil proti Plocken passu. Ob prvem svitu sem štartal s smučmi direktno od avta in zadovoljen ugotovil, da je cesta proti planini Spielboden še zasnežena. In ker je zjutraj imela luža na parkirišču ledeno skorjico sem se nadejal dobrih razmer. Malo pred deseto sem se zadovoljno odpeljal par metrov izpod vrha (pod vrhom je kopnina) po ravno prav omehčani snežni odeji.
