Noč iz ponedeljka na torek je minevala v znamenju prebavnih težav, posledično sem cel torek z otroci preživel na smučišču Turach na tešče. Zvečer sem bil doma kot cunja in bojda tudi zelo tečen. Le trma in želja po osvojitvi karnijskega prvaka (in seveda budilka) so me ob treh ponoči pognali iz postelje. Termometer v avtu, ki kaže 11 !!! stopinj, ter še rahlo zvijanje v želodcu nista bili najboljši znamenji, a potem je šlo vse samo še navzgor. Cesta do koče Tolazzi normalno prevozna, vendar sneg do parkirišča, razmere za hojo super, a snega že malo, zato je treba na enem mestu že malo popraskati po skali (in ob teh temperaturah bo takih mest hitro še več). Okrog devetih odložim smuče na običajnem mestu pod vršno strmino. Čeprav sem zelo potihem upal, da bo šlo morda z vrha na smučeh, je bilo kmalu jasno da razmere niso prave. Spodnji del strmine preveč kopen, vmes številne skale obdane z vodnim ledom, na vrhu še nekaj klože, ki je po pripovedovanju edinega človeka, ki sem ga srečal ta dan, pred dvema ali tremi tedni, povzročila tragično nesrečo. Tako sem se na vrh odpravil s cepinom in derezami. Pri spustu navzdol sem ujel prave razmere in turo okrog 11 ure zaključil pri avtu.
