Ailefroide ’24

V slogu reka ”bolje pozno kot nikoli” z veliko zamudo objavljam poročilo o letošnjem poletnem taboru v idilični francoski gorski dolini 🙂 Od 13ih udeležencev se nas je večina odpravila na 10-urno pot v petek 9.8. Naslednji dan smo si ogledali okolico, preizkusili lokalno ponudbo piva, navijali za Janjo in zvečer sprobali prve več raztežajne smeri. Nedelja je bila že povsem plezalna, saj smo se vsi zjutraj zapodili v stene, Doroteja in Mark pa še popoldne. Po dveh dnevih bolečih nog v granitnih ploščah si je večina zaželela spremembe. Na srečo je Ailefroide tudi odlično območje za balvaniranje in športno plezanje. Tako sta bili v ponedeljek in torek splezani le dve daljši smeri in je več časa minilo v izmenjavanju in preizkušanju različnih bet in gibov. Sreda je bila deževna in kot nalašč za izlet v mesto in odhod po fasngo. Zvečer so se nam pridružili še zadnji člani tabora. Prihod Nastje, Petre, Rafa in Uroša je precej dvignil moralo in tako smo v četrtek in petek zopet veliko plezali daljše smeri. Ker se je za vikend vreme zopet pokvarilo, smo v soboto zjutraj spakirali, nabavili velike količine sira in se odpravili domov.

Ailefoide je odlična destinacija za poletni tabor. Sprva rahlo razočaranje nad za moj okus nekoliko prenizkimi stenami (v okolici kampa) je hitro zamenjalo navdušenje nad kvaliteto skale in veliko izbiro plezalnih užitkov. Kamp je odličen in prostoren, narava čudovita, hrana v preprostih gostilnicah in trgovinah v okolici pa preprosta in vrhunska.

Splezane smeri:

10.8.24

L’ arete a Francis, 6a, A0, 200m, 3 ure (Tim, Teja, Miha) Tim je detajl preplezal prosto – ocena nekje okoli 6c

Caramba mais c’est du vi, 6a+, 250m, 2 uri in pol (Keni, Čaro)

11.8.24

Fais cambon te semble, 6b, A0, 200m, 3 ure (Keni, Miha)

Cascades blues 6a, 250m, 3 ure (Mark, Doroteja ter Tina, Teja, Vince)

La haut si j’y suis, 6c, 220m, 2 uri (Tim, Čaro)

Caramba mais c’est du vi, 6a+, 250m, 2 uri (Mark, Doroteja)

12.8.24

Coulis de vertebres, 6a, 250m, 3 ure (Miha, Tina)

13.8.24

Fissure d’Ailefroide, V+, 280m, 4 ure (Čaro, Teja)

15.8.24

La part des anges, 6b, 250m, 3 ure (Mark, Doroteja)

L’amour dure 3 ans, 6a+, 350m, 6 ur (Tim, Miha, Teja)

Draye way star, 7a, 200m, 3 ure (Čaro, Keni)

Spit on cup, 5b, 220m, 3 ure (Raf, Petra ter Uroš, Nastja)

16.8.24

Mescal, 7a+, 200m, 3 ure (Tim, Čaro)

Fissure d’Ailefroide, V+, 280m, 3 ure (Mark, Doroteja ter Miha , Keni )

Dernier neandertalien, 5b, 220m, 3 ure (Raf, Uroš, Petra, Nastja, Teja)

Nekaj oktobrskih :)

Lepega vremena in dobrih razmer za skalne vzpone je očitno za nekaj časa konec in tako lahko končno napišem članek 🙂

OPIUM

V začetku meseca sva se z Urbanom (AO Domžale) dogovorila za izpitno turo in šla plezat v Široko peč. Dostop sva si prepolovila s spanjem v bivaku. Tako sva lahko vstala dokaj pozno in pod steno prišla spočita. Skala v smeri je večinoma v redu, najboljša prav v najtežjem raztežaju. Še dobro, saj sta se mi oba previsa zdela kar zoprna 🙂 Turo sva zaključila z vzponom na vrh in sestopom skozi Amfiteater. Vse skupaj nama je vzelo precej časa, tako sva do bivaka prišla ob mraku, do avta pa že v trdi temi. Je pa plezanje v samoti in divjini čudovitega ambienta Široke peči super izkušnja 🙂

ZAJEDA SKUTE

Par dni zatem sva z Borutom (ni AO:)) opravila dolg popoldanski dostop čez Žmavcarje in na srečo dobila zadnji prosti ležišči v popularnem bivaku pod Skuto. Dobro spočita sva naslednji dan plezala lepo smer v odlični skali J stene omenjene gore. Poleg kvalitete skale me je presenetila in navdušila tudi osamljenost v steni in na vrhu. Prve ljudi sva srečala šele ob povratku do bivaka.

SPOMINSKA SMER DR. TOMAŽA AŽMANA

Pred poslabšanjem vremena sva z Urbanom plezala nad samotno Krmo. Pričakovala sva večje težave in bila precej zadovoljna, da jih nisva našla 🙂 Tako je moja zadnja skalna tura letos minila v zelo sproščenem vzdušju in uživanju v odlični skali in lepih prehodih. Oba sva se strinjala, da s tem sploh ni nič narobe 🙂