Avtor: Miha Novak

Danes smo se Boštjan, Aleš in Jure odpravili na NŠG. Vršič je prevozen. Turo smo začeli iz Vršiča. Veliko smučarjev nas je krenilo proti NŠG, nakaj tudi proti mali Mojstrovki. Zjutraj vzpon po trdi snežni podlagi. Obvezni srenači za vzpon! Smučarija navzdol do Vršiča enkratna.

Danes sva se z Alešem kljub slabim snežnim razmeram odpravila na severno stran Mežaklje. Že dolgo časa sem opazoval to divje ostenje Petelina in nikoli do danes mi ni uspelo pobližje spoznati steno in njegove grape. Edina grapa, ki je bila videti zalita poteka na levi strani ostenja, desno od izrazitega plazu. Grapa poteka v spodnjem delu skozi gozd in ne preseže naklonine 35°, izjema je 3 m skok, zaradi premalo snega, ki sva ga obšla po levi strani. V zgornjem delu pa ima tudi povprečen naklon okoli 35°. Dolga je okoli 300 m.V zgornjem delu bi bilo možno nadaljevati do vrha ostenja, vedar pa v tem času zaradi premalo snega ni mogoče, kajti grapo zapira 15m skok. Sestop je možen po dveh variantih. Na vrhu grape na levo naizraziti raz in preko njega na drugo stran kjer je plaz, ki je dobro viden iz doline. Po njem navzdol. Druga varianta pa je sestop po sami grapi navzdol.Za grapo nisem v nobenem viru zaznal, da bi kdo poskušal v tej steni, možno pa je da se je pred nama tu že kdo povzpel. Smer sva posvetila najinemu dolgoletnemu plezalskemu prijatelju Rajku Tušku za 50. letnico.

V nedeljo sva z Aleksandro splezala Pokljuško smer v NŠG. Družbo v smeri sta nama delala Marko in Metod, ki sta jo mahnila še naprej v Grebenc. Midva pa sva se zaradi vetra in meglic, ki so se širile po okoliških hribih zadovoljila z eno smerco. Danes pa sva se z Juretom odločila za Zajedo s platami. Smer je res prava lepotica. Prva dva cuga po zajedi sta bila malo mokra, ampak kljub temu je bilo plezanje prava poslastica. Dalje po platkah, ki prečijo poševno proti desni pa je plazanje tudi pravi užitek. Smer je navrtana odlično. Za spust po vrvi potrebujemo saj 70m vrv ali bikolorko. Z 60m vrvjo se iz štanta iz vrha smeri ne pride do naslednjega štanta za abzajl!!

 

Danes vremenska klasika, kot že celo poletje. Kljub temu smo se z Miranom in Marijo odpravili v Vrata. Tokrat v drugo  smer kot v ponedeljek. Cilj je bila kraljica naših gora. Do bivaka IV je pršilo iz megle. V krnici Zadnji dolek, pa se je odprlo in v lepem sončku smo nadaljevali proti vrhu. Na vrhu smo uživali v prijetnem sončku. Med povratkom v dolino smo se vstavili na bivaku IV. Potem pa v dolino na zasluženo okrepčilo.

Za ponedeljek so napovedali lepo vreme. Zjutraj pa je sledil hladen šok”pa ne že spet dež”. Kljub slabemu vremenu sva se z Lacijem odpeljala v Vrata. Slika v Vratih je bila še bolj klavrna, stena do polovice zavita v meglo, rahel dež. Sama sva si rekla greva pozdravit prijatelja Dušana, ki je na Kredarici oskrbnik. Mahnila sva jo po Tominškovi proti Kredarici. Na Kredarici pa je sledil vremenski preobrat:) skozi oblake so že kukali sončni žarki. Seveda sva se takoj odpravila proti vrhu. Po začetnih metrih poplezavanja pa sva vstopila v prekrasno vreme, nebo brez oblačka. Na vrhu smo s malo poklepetali in uživali v prijetnem sončku in lepih razgledih, ki so segali do morja. Navzdol sva se odpravila po poti čez Prag in ob 16:10 zaključila turo v Aljaževem domu.