Dobrodošli na strani Alpinističnega odseka Jesenice
Ker zadnje čase skozi delam in gledam led samo iz doline, sem bil temu primerno živčen ob nizkih temperaturah. Zato sem v nedeljo nahecal Miha Rakarja, da sva šla v Tamar. Začuda nisva bila edina s čelkami.
Led je bil bolj slabe kvalitete (zgornja plast pomešana s snegom) ampak saj ni važno, važno je, da sem po točno dveh letih končno plezal led na štrik.
Danes sem šel pogledat kakšno je stanje s slapovi. Ker imam letos bolj malo časa in ker v zadnjih dveh letih nisem plezal veliko ledu sem ubral ziher varjanto in šel v Prednjo glavo.
Začel sem z Drugim, ki je lepo narejen, občasno malo tenek. Sicer se vidi da je odjuga podrala kar nekaj ledu a lepo zmrzuje nazaj. Oba strmejša raztežaja sta lepo plezljiva in debela, v položnih delih pa je samo 5-10 cm ledu. Led je bil mestoma precej suh. Presenetil me je drugi strm raztežaj,ki je v teh razmerah kar strm (podstavka še ni, wi4). Abzajlal sem po Prvem slapu, ki pa je precej bolj rahitičen. Zato sem si fiksiral štrik na zadnjem abzajlu in se varoval čez vstopno svečko. Ta pa rabi še precej mraza da se bo dalo normalno plezat. trenutno je trak nad svečko širok 20cm, pa precej teče pa tudi povezan ni.
Tudi če razmere niso bile idealne je za bilo za vplezavat vredu.
Končno smo uspeli narisat vodniček (hvala Tjaša). Vodniček lahko poiščete tudi zgoraj med povezavami.
Plezališče pod golico se nahaja skoraj 1200m visoko v gozdu pod golico. Je izrazito poletno plezališče, saj so temperature poleti tudi 10 stopinj nižje kot pa v dolini. Dve smeri sta bili splezani že prej, tudi načrti o plezališču so že bili, nato pa smo steno ponovno “našli” leta 2008, ko smo navrtali prve 4 smeri. Projekt je za nekaj let zastal, v letih 2012,2013 in 2014 pa smo plezališče dokončno uredili in očistili.
KER SE V STENI ŠE KAR NAJDE KAKŠEN MAJAV OPRIMEK JE UPORABA ČELADE OBVEZNA!!!
Dostop:
Z avtomobilom skozi Planino pod Golico mimo kmečkega turizma Betel do planinske postojanke pri Fenzu. Po markirani poti proti Golici približno 10-15 min dokler ne opazimo skal na desni.
Karakteristika smeri:
Lažje smeri potekajo po dobro razčlenjeni steni, težje pa po previsih. Skala v previsih je mestoma precej gladka.
Večino smeri je opremil Matic Košir, dve je dodal Bojan Hribernik, eno pa Božo Družijanič
Vodniček sta sestavila Tjaša Pristov in Matic Košir
Zahvala gre AO Jesenice in GRS Jesenice za opremo in pomoč pri ureditvi.
Še nekaj fotk iz poletnega piknika v plezališču:
Z Neli sva šla za vikend plezat v Grazer Bergland. V soboto sva plezala v levem delu stene Breitewanda, smer Schwobnblick (8, 100m). Smer ima malo daljši dostop po soncu in je prijetna s hitrim sestopom (abzajli). Na žalost je malo zmanjkalo za prosto ponovitev, gre pa za 3 težke gibe v gladki plati. Ker pa je bil plan plezat čim več sva raje pohitela in ni bilo časa in volje za ponoven poizkus. Popoldne pa sva malo bolj desno plezala še smer Die Glorreichen 7 (7, 200m), ki je zalo lepa, edino velike police malo motijo. Sonce naju je precej izzželo, za normalbno plezanje je bilo precej prevroče.
Drugi dan sva šla iz parkirišča malo bolj v breg, v Rotewand. Začela sva s smerjo Fur alten Manner (7-, 220m), ki naju je presenetila z konstantno težkimi raztežaji in kar veliko naklonino. Tudi ta dan je bilo prevroče, zato sva malo zmanjšala načrte in popoldne preplezala še smer Draufgabe (5-, 110m), ki pa je ne priporočam,ker sploh ne poteka v steni ampak prek nekih skokov v ne preveč strmem svetu.
Za zadnji dan pa sva si izbrala sme Jagersteig (7+, 230m). Smer je sicer spodaj precej posiljena prek nekih plošč, a je plezanje lepo, tako da to ne moti preveč. V zgornjem delu pa smer poteka preko zelo lepih plošč. Na koncu mi sicer ni bilo čisto jasno, kako bi smer preplezal prosto, zadnji gib je namreč zelo čuden, neki masten umetnjak in nič drugega.
Plan je bil sicer potovanje podaljšat še za nekaj dni, a sva se zaradi neurij premislila in malo prej prišla domov.
Z Domnom Petrovčičem sva se udeležila srečanja trad plezalcev v dolini Orco.
Srečanja se je udeležilo okoli 40 plezalcev iz celega sveta. V tem tednu smo spoznavali nove ljudi in plezanje v dolini. Na žalost je večino časa padal dež zato smo plezali v bližnjih previsih.
Kljub vremenskim neprilikam pa mi je uspelo splezati dve daljši smeri.
Že prvi dan sva z Domnom šla v steno Caporal, kjer sva splezala precej strmo smer Diedro Nanchez(6b, 200m). Smer ni nikoli zelo težka, je pa dovolj strma da si na vrhu precej utrujen.
Vreme pa se nas je usmililo tudi zadnji dan, ko sem skupaj z italjanom Albertom in dansko navezo odšel v stransko dolino Vallone del Piantonetto, v steno Spallone del Mroz. Ta stena je pa precej bolj odmanknjena, ima malo daljši dostop. Smer je bila predvsem uživaška in z odlično skalo. Malo motijo le odvečni svedrovci v prvem in na začetku tretjega raztežaja. Kasneje sta mi avtorja smeri povedala da v bistvu ne vesta zakaj sta jih zavrtala zraven odlične poči.
Zahvaljujem se KA za finančno pomoč in da mi je omogočila udeležbo na srečanju. Uradno poročilo pa sledi.
