Matic Košir – Stran 12

6. marca, 2014

Nekaj se pa le najde za splezat

Po včerajšnem iskanju razmer v kotu z Domčem, sva danes z Igorjem Kremserjem ubrala bolj ziher varjanto v Begunjščici. Pridružila sta se nama še korošca Rok in Franc.

Izbrali smo si smer AGT, ki je nadaleč izgledala čudovito, trak dovolj širok in debel za varno plezanje. Prvih 100m je odličnih in precej strmih, ni pa za tiste ki imajo radi dosti varovanja. Kasneje sem poizkušal direktno čez drugi skok a je bil led zelo prhek in slabo sprijet s skalo, zato smo ta del obvili po Kozorogovi in se malo višje vrnili v smer. V srednjem delu smo precej gazili po napihanem a začuda precej stabilnem snegu, višje pa so bile razmere spet dobre.

Sestopili smo po sestopni grapi ki pa je prece razrita od vseh teh pešakov in smučarjev.

1. januarja, 2014

Faschaunereck 2614m

Letos mi je ratal združit obisk pri Neli v BKK, smučanje in silvestrovanje. Ker sem bil v petek razočaran nad količino snega sem se raje odpeljal malo bolj na zahod, do malte. Odločitev se je izkazala za pravilno, saj sem cel dan hodil in smučal po soncu. Poleg mene pa še precej drugih ljudi.
Pripelješ se do Leonardhutte na 1600, smuči obuješ na parkirišču in kmalu zaviješ iz ceste na 700m visoko flanko. Malo se vleče ker je naklonina konstantna, okolica pa tudi. Na grebenu te čaka še pol ure do vrha. Čisto iz vrha nisem smučal, ker je spihano, se pa da peljat od par metrov pod vrhom do avta. Sneg je bil odličen, zgoraj pršiča čez čevelj na trdi podlagi, spodaj pa ga je malo manj. Zgoraj je dovolj široko da najdeš kakšen nedotaknjen konec, spodaj pa je vse zvoženo.

8. decembra, 20138. decembra, 2013

Začela se je zima

V sredo sva bila z Neli na viševniku. Ker sva bila malo bolj pozna sva smučala v zgornjem delu po bolj mehkem snegu. Ko pa sva prišla nižje v graben pa sva prismučala v senco in na trd sneg. Za prvo smuko ok.

V petek sva šla pogledat slapove. V krnici sva plezala prvi slap. Narejen je tud drugi. V prvem je vstopna sveča rahlo rahitična z eno veliko luknjo v sredini skozi katero te lepo stušira med plezanjem. V teh razmerah je ocena okoli Wi4. Kasneje ko se slap položi sva plezala po suhem ledu čez položne kaskade še tri cuge do vrha. Neli je bila precej zadovoljna ker enkrat za spremembo ni bila utrujeno po slapu.

Včeraj pa sva z Domnom Petrovčičem (AAO) plezala Jesih-Potočnik v Debeli peči. Štartala zgodaj zjutraj in bila v dobri uri pod steno. Malo je bilo treba gazita, saj je veter zamedel sledi predhodnikov. V steni so bile razmere spremenljive. Plezala sva po vseh možnih vrstah snega in ledu. Nekaj je bilo tudi suhe skale. Spodaj večinoma po travah, v kaminih pa sva našla nekaj tankega ledu. Smer je res odlična pozimi, vsi položni deli so pod snegom, nabere se pa 10 cugov lepega plezanja. Na vrhu sva bila po 7 urah. Sestopila sva v krmo po grabnu. Od začetka odlične razmere v prečki pod trapezom pa se je stvar zakomplicirala. Začela sav gaziti do jajc ali pa še čez. Kljub temu pa sva uspešno prišla nazaj do avta.

28. oktobra, 20135. novembra, 2013

Klemenča peč

Z Neli sva bila v soboto v Klemenči peči. V steni je bilo prevroče za plezanje (tudi za Neli), zato sva zlezla samo dve smeri, ker nama je zmanjkalo vode. Začela sva z novejšo linijo, ki jo je bila pravič splezana lani. Smer Iskalec sanj, se je izkazala kot lepa, a bo potrebovala še nekaj vzponov, da se znebi odvečnih lusk, sploh v tretjem raztežaju. Drugače sta pa oba težja raztežaja zelo lepa. Paziti je pa treba da imaš s seboj dovolj kompletov, saj je v najtežjem raztežaju 14 vmesnih varoval(12 svedrov in dva klina). Za konec sva pa zlezla še Sartija.

25. septembra, 201327. septembra, 2013

Yosemite

Nase bivanje v Yosemitih se počasi bliža koncu. Plezali smo kar precej. Vsi smo se navadili na granit, tako da nam sedaj ocene do 5.10d ne predstavljajo več večjih težav (če le ni kamin ali offwidth). Poleg kar nekaj krajših smeri smo pa plezali tudi daljše.

Za prvo večjo steno sem se odločil bolj po naključju, ker sta se Neli in Nejc prehladila. Zato sva z Nacetom popoldne odšla v steno Washington Columna, kjer sva preplezala smer South face (5.10b, C1+, 400m). Popoldne tri raztežaje do ogromne police, kjer sva prespala, zjutraj pa sva izkoristila nižje temperature in odhitela do vrha, kjer sva stala po 6,5 urah plezanja (in uro pa pol prejšnji dan). Do police sva plezala prosto, nato pa večinoma tehnično po tenkih strmih pokah. Za oba je bila to prva tehnična smer, za Naceta pa celo prva smer, daljša od treh cugov. Na tem potovanju je prvič sploh plezal trad smeri.

Po dnevu počitka smo se vsi štirje podali v smer East Butress v El Capitan (5.10b, 450m). Smer sicer ne spada med prave El Cap smeri a je vseeno lepa. Spodaj poteka po lepem granitu, ki se kasneje spremeni v sivkast in zelo gladek diorit. Plezanje je malo zoprno, a ne porajtaš, ker je ambient res izvrsten. Podobno kot ultra klasike v Dolomitih.

Po še enem dnevu pavze pa je bil čas za eno večjo steno. Z Nejcem sva zarinila v Half Dome, Regular NW Face (5.9 C1+, 750m). Po dolgem in strmem dostopu sva začela plezati šele ob desetih, in ravno do noči priplezala do bivaka, ki pa je bil zelo neudoben. Plezarija je odlična, smer je večinoma previsna, tako da je tehnika kar zanimiva, če nisi navajen. Sploh Nejc je pizdil nad kaminom v sredini, ki naj bi bil čisto lahek. Naslednji dan sva stala na vrhu po skupaj dobrih 14 urah plezanja. Vse smeri bi sicer lahko splezali v enem dnevu a smo se raje odločili za lagano-sportski pristop, ker nas je bilo malo strah nočnih sestopov zaradi divjih zveri. Pa še logistika je lažja če se lahko z busom pelješ do izhodišča. Imamo pa jutri se en dan za plezanje, nato pa gremo domov.

O Cookies