Avtor: Matic Košir

Z Domnom Petrovčičem sva se udeležila srečanja trad plezalcev v dolini Orco.

Srečanja se je udeležilo okoli 40 plezalcev iz celega sveta. V tem tednu smo spoznavali nove ljudi in plezanje v dolini. Na žalost je večino časa padal dež zato smo plezali v bližnjih previsih.

Kljub vremenskim neprilikam pa mi je uspelo splezati dve daljši smeri.
Že prvi dan sva z Domnom šla v steno Caporal, kjer sva splezala precej strmo smer Diedro Nanchez(6b, 200m). Smer ni nikoli zelo težka, je pa dovolj strma da si na vrhu precej utrujen.

Vreme pa se nas je usmililo tudi zadnji dan, ko sem skupaj z italjanom Albertom in dansko navezo odšel v stransko dolino Vallone del Piantonetto, v steno Spallone del Mroz. Ta stena je pa precej bolj odmanknjena, ima malo daljši dostop. Smer je bila predvsem uživaška in z odlično skalo. Malo motijo le odvečni svedrovci v prvem in na začetku tretjega raztežaja. Kasneje sta mi avtorja smeri povedala da v bistvu ne vesta zakaj sta jih zavrtala zraven odlične poči.

Zahvaljujem se KA za finančno pomoč in da mi je omogočila udeležbo na srečanju. Uradno poročilo pa sledi.

Prejšnji teden sem se udeležil tabora po okriljem KA. Tabor naj bi bil v Courmayerju a smo se prestavili v Orco zaradi mrzlega in nestabilnega vremena.

Odločitev se je izkazala za pravilno, plezali smo vsak dan, kljub mrazu, megli in vetru.
Granit je še vedno oster, frendi primejo kot je treba, edino za strehe bo treba začet doma zgibe delat.

1 2 ►

Danes sva šla z Domnom Petrovčičem (AAO) v Debelo peč plezat smer Nč ne oblubm(VII 450m, Mrak-Žumer 2013) . Spodnja rampa, mimo vstopa v Ang Phujevo smer je bila kar preveč lepo plezljiva, zato sva nenavezana priplezala previsoko in vstopila kakih 50m preveč desno. Najprej sploh nisva veela da sva v zmoti. Vseeno pa naju je najina varijanta pripeljala na štant pod najtežjim cugom (glej skico spodaj). Ta del je zalo lep, poč je bolj podobna granitnim, z odličnim varovanjem. Višje gori sva še malo falila in izplezala malo po smeri malo pa verjetno po srednjem razu. PLezala sva dobre 4 ure.

Včeraj smo s Perotom in Neli plezali nad Nassfeldom. Plan smo sicer imeli drugačen, a so nas jutranje plohe prepričale da smo spremenili cilj. Plezali smo dve smeri v Zuckerhütlu, Južno steno in direktno južno steno (obe 6a, 110m). Obe smeri sta lepi in v odlični skali a precej šlampasto navrtani. Vedno je svedrovec 2 giba nad polico, vmes so stare ploščice z majhno luknjo v novih svedrovcih, tako da obvezno rabiš tamale vponke. Glede na jutranje vreme smo lepo izkoristili dan.

Danes pa sva z Bojanom Hribernikom plezala v VDV smer Črna Maša. Oba sva smer ponovila prosto, detajl v drugem poizkusu. Prvi detajl je dobro nabit, v drugem pa je treba zarinit čez gladko ploščo diretkno nad štantom. Oba težka raztežaja sta res fantastična. Tudi spodaj in zgoraj, so lažji raztežaji res lepi in vseskozi v odlični skali (razen 20m v natežjem raztežaju).  Ocena prvih prostih ponavljalcev se nama zdi prenizka, nama se je najtežji del zdel težak VIII-/VIII, drugi detajl pa okoli VII-. Mogoče je lažje če si večji. Plezala sva 5 ur, sestopila po zimski in pustila 1 klin nad detajlom.

Že 14.6. smo z Šornom in Neli navrtali še eno smer (podaljšek) na vršiču – Kumalajec s prečko. Ker je bilo treba v zadnjem raztežaju še malo čistiti ni bilo časa za prosti vzpon. Včeraj sva šla z Neli še enkrat v smer z namenom da jo prosto preplezava.

Smer se začne po skrajno levi smeri v plezališču (kumalajec), nato pa zavije po očitni prečki pod streho levo navzgor, do zadnjega in najtežjega previsa. Začne se lahko, nato pa se težavnost stopnjuje. Prva dva raztežaja se da povezati v enega(50m).

Ocene po raztežajih: 4a, 4c, 5c, 6a, 6c/c+. Smer je dolga 100m, sestop z abzajli, spuste spoznaš ob plezanju navzgor. Za vzpon je potrebnih 10 kompletov in ostala običajna oprema.

Smer je na sliki označena z rumeno.