Avtor: Rafael Kolbl

V nedeljo 12.1. smo se množično podali na eno zlo lahko turo v Nocke. Izhodišče za večino tur (kakih 10 vrhov) je Schönfeld (1730m) nad Innerkremsom. Do tja kako uro in pol vožnje (po avtocesti!! …).

Zapodili smo se v breg, jaz zadaj peš in z dolgo faco, saj sem doma za vrati popustil kože za smuči, zato sem se vso pot zmerjal z luknjačem, ker sem pač bil primoran hoditi po špuri – zraven se je res grdo prediralo  – zgaženo pa tam okoli ni nič. Po dobri uri smo  v prijetnem sončnem dnevu stali na vrhu. Smučarija je bila v zgornjem delu kar v redu (tudi malo še nepredelanega snega), nižje pa trdo in zgarbano. Sneža zadovoljna, dan prijeten,  le mal daljša tura bi lahko bila.

Bili smo: Mirko, Darko, Mare Š., Vlado, Sneža, Janez P., Maja in jaz

Novoletni večer je minil brez pretresov, vstajanje zjutraj ni bilo problematično, za cilj pa smo izbrali Königstuhl nad Innerkremsom. Izhodišče ture je pri Dr. Joseh Mehrl Hütte, po dolini okoli 4 km do jezera, nato pa še 300 višincev do vrha. Pri spustu z vrha je bilo treba “vohat” za skalami pod pršičem, od sedla naprej pa ju-hu-hu.

Uživali Dragica, Tedi, Maja, Raf

Po božičnem sneženju so bile v Julijcih in Karavankah razmere malo neugodne za kako resno turo. Pero je predlagal skok na Koroško in tako se nas je 7 zagnancev podalo na Speikkofel v okolici Turacher Hohe. Iz St Lorenza smo nekaj minut smuči nesli, nato je bilo pa novega snega vedno več, vse dokler nismo prišli iz gmajne. Tam pa nas je pričakala klasična slika Nockbergov – do trave spihana pobočja. No, nekako smo spedenali gor in dol in konec koncev sploh ni bilo tako slabo.

Udeleženci: Pero, Gorazd, Mare, Erik, Maja, Matic in Raf

1.12.2013 – prvi dan nove sezone – je bil naš plan osvojiti Königstuhl (v Nockbergih), pa je bila cesta proti Josef-Mehrl koči zaprta. Kot rezervni plan smo izbrali Baerenaunock, ki je desni sosed Peitlernocka in smo ga osvojili že prejšnjo zimo.

Najprej je treba podelat par km nesplužene Nockalmstrasse. Pri sedežu parka se odpre dolina proti zahodu, ki jo zaključuje naša gora. Na planini Baerenau nas je z dvorišča pregnal siten celovčan, do tja je pritiščal s svojim volvom 4×4; pa smo naredili gor in dol ovinek okol njegove ograje. Do vrha je šlo potem prav zmerno, nas je pa kar nekaj jamralo zarad ožuljenih nog. Zaradi močnega vetra pred dnevi, smo se tudi bali, da bo greben ful spihan, pa sploh ni bilo sile. Na vrhu smo opravili formalnosti (foto, ter okrepčilo/šnopc) in pohiteli s pripravo na spust. In bilo je res super skoz in skoz en sam pršič (včasih mal bolj gost in trd, včas pa tudi čist taprav – ane, Maja …). 800+ višincev navzdol mine prehitro, usta pa smo imel vseeno vsi razvlečena v en zadovoljen nasmešek. Če se je tako dobro začel, kaj šele bo…!?

Risali vijuge: Maja, Mare, Tadej, Dragica, Darko, Branka in Raf