Avtor: Rafael Kolbl

Objavljeno dne

Super smučarija

Opozorila na ARSO-tu glede nevarnosti snežnih plazov so bila grozeče visoka, zato je bilo treba lep dan izkoristiti na preverjenih terenih. V sredo 8.3. ena hitra na Viševnik, kjer je bila smučarija zelo dobra – ponavadi ni tako, saj obiskovalci načeloma zgornjo flanko obdelamo kot njivo spomladi že v dnevu ali dveh. Tokrat je veter pošteno utrdil snežno odejo in jo naredil dokaj varno… Kolega iz Šamonija sta bila navdušena in naslednji dan smo jo ubrali še na Vršič in na Malo Mojstrovko. Zjutraj malo bolj kislo vreme, se je kasneje spremenilo na bolje in nad Vratci je že hudo grelo. Tudi tu so bile razmere ugodne, kar je okusilo še nekaj ljubiteljev belih strmin. Ob povratku je bilo treba seveda pozdravit Tanjo in Boruta na Erjačevi, pa dober narezek je tudi pasal.

Naj pa vseeno poudarim, da so razmere še daleč od povsem varnih. Treba je pazljivo izbirati pot in se izogibati mestom z veliko napihanega snega – klože. Zato le previdno v naslednjih dneh.

dscn3462
dscn3463
dscn3465
Objavljeno dne

Zimski tečaj – 2. del

Nad Pokljuko smo v soboto, 25.2. izvedli še drugi del tečaja za AŠ. Ker je sicer skopa zima nasula še nekaj malega snega, smo jo najprej mahnili na Brdo nad pl. Lipnico, ob povratku pa se posvetili še štokanju in brskanju za namišljenimi nesrečneži v plazu.

Dan je bil perfekten, čeprav malo manj za tiste, ki so bili peš in so dobili novo lekcijo o koristnosti gibanja s smučmi po z rušjem poraslih pobočjih. No, primerno lekcijo smo dobili tudi smučarji, saj bo velika večina smučk potrebna poštenega servisa. Ampak nekaj pršiča smo le ujeli in vsak užitek ima svojo ceno.

Da bo zimski trojček popoln, se bo potrebno spravit še na kakšen ledenik…

1
4
3
2
5
6
7
8
9
10
11
12
Objavljeno dne

Ledni tečaj za topom

v nedeljo 15.januarja je bilo v Ratečah globokih -19 stopinj, kar smo nekako zignorirali in nadaljevali vožnjo proti Rabeljskemu jezeru, kje je termometer kazal znosnih -16. Ura je bila zgodnja, zato smo okupirali prazno parkirišče in se odpravili v zatrep k slapovom. Na mestu, kjer bi delali, nam je prizor pobesil brade, saj je pošteno teklo – kaj, lilo in tudi neka bogatija z ledom ni bila videt. Nekaj časa smo se gledali, hodili naokoli, preizkušali sumljivo zamrznjen bajer pa tudi razmišljali, če bi šli drugam. No zmagala je več kot ne ležernost in prepričanje, da nekam bomo pa že štokali in vrtali. Kmalu se je pokazalo, da se gorenjci ne damo kar tako odgnat in med vsemi potočki se je dalo splezat tudi kakšno suho linijo. Pa nismo samo plezali, potrebno je bilo prikazati in ponoviti vso znanost varovanja in plezanja v ledu, za kar smo poskrbeli Božo, Katarina in Raf.

Za nameček nas je sredi dneva ogrevalo sonce in zvečer je marsikdo doma žarel od vsega prijetnega.

Poznalo se je, da je bila zadnjih par let z ledom bolj suša, zato je število udeležencev (letošnjih in prejšnjih let tečajnikov, pa tudi starejših mačkov) preseglo 20. Veselilo me je tudi, da so bili vsi pripravljeni delat in se čimveč naučit – znanje je prvi pogoj za doživljanje prijetnih trenutkov v hribih.

1a
2
3
4
5
6
7
8
9
10
Objavljeno dne

Manj znane Karavanke

Na zadnjem sestanku se je izrazila potreba, da bi zaboga že kam premaknili naše riti – je žal pač tisti del leta, ko alpinist nima kaj dosti početi, še posebno, ko nebo iz dneva v dan kaže bolj ali manj čemerno podobo.

Kljub ne najboljšim obetom se nas je v nedeljo, 27.11. pri Kristlnu zbralo sedem in kot prvo je bilo potrebno dorečt kam naprej. Odločili smo se za Karavanke, nekam okoli Kepe. Na križišču poti proti sedlu Mlinca, pa smo izbrali manj znani svet med sedlom Mlinca in Kepo, se pravi Lepa Plevelnica 1959 m in Visoki Kurjek 1973 m. Da je svet tam gori res malo obiskan, smo videli tudi po lepem odtisu medvedove šape s prav konkretno velikimi kremplji. No, lastnik odtisa je bil medtem verjetno že kje na koroški strani, mi pa smo nadaljevali z grizenjem strmih trav proti vrhu. Sonce je lepo grelo in razgledi proti Julijcem so bili na nivoju. Le na grebenu je malo popihaval severnik, zato smo se pridno držali sončnih pobočij. Pa saj na severni strani ni bilo kaj iskat, ker so zelo strma in prav nemarno razbita.

Greben do Visokega Kurjeka je zanimiv, včasih malo izpostavljen, na koncu pa te zvabi v slepo ulico. Nakazan prehod po južni strani dol na pot proti Gubnu je prenevaren, za spust po vrvi pa smo imeli kakšen štrik premalo (no imeli nismo nobenega …), zato smo po pavzi obrnili in šli spet naprej – nazaj po smeri vzpona in v dolino.

Bilo je prijetno, uživali pa smo: Maja, Mare, Darko, Petra, Aleksandra, Andrej in Raf.

img_20161127_084822
img_20161127_094031
img_20161127_094038
img_20161127_094805
img_20161127_101342
img_20161127_101526
Objavljeno dne

Jesensko/zimsko poplezavanje v Stadorju

V nedeljo 13. novembra smo Maja, Dare, Mare, Aleksandra in Raf lovili sončne žarke na Primorskem, v Stadorju. Dokler je sijalo, je bilo prav prijetno, ko pa je nebo prekrila koprenasta oblačnost, pa je z zasneženih vrhov takoj zahladilo. Smeri Muštace in Perunika so lahke in precej bolj preizkus za plezalke, kot pa kaj več. No, ko je postalo zadosti turobno, smo se pa hitro pobrali na toplo k Danici na pi..(jačo)….

1
2
3
4
5
6
7
7a
8

 

Ponosno uporablja tehnologijo WordPress

Piškotke uporabljamo za prilagajanje vsebine in oglasov, zagotavljanje funkcij družabnih medijev in analizo prometa. Podatke o vaši uporabi našega spletnega mesta delimo tudi z našimi partnerji za družbene medije, oglaševanje in analitiko, ki jih lahko združijo z drugimi podatki, ki ste jim jih posredovali ali ki so jih zbrali pri vaši uporabi njihovih storitev. Če še naprej uporabljate naše spletno mesto, se strinjate z našimi piškotki.

Nastavitve Onemogoči vse Dovoli vse