Avtor: Katarina Pirih

Kljub slabim obetom, ki so jih obljubljali vremenarji tekom tedna, smo se v nedeljo odpravili v Glinščico. Ekipa 10 zagretih plezalcev se je zbrala v RADOVLJICI pred Sparom. Za vse, ki še ne veste: v Lescah je to nemogoče ker je pred parkiriščem rampa (preverjena informacija iz strani večih udeležencev). Glavna agenda dneva: spoznati tečajnike z večraztežajnim plezanjem.

Kljub težki ljubljanski megli nas je v dolini Glinščice pričakala topla spomladanska kulisa in sonce. Že prej smo se ob obvezni postojanki za kavo dogovorili za potek dneva tako da smo iz parkirišča hitro krenili na pot – ki je vključevala tudi raziskovanje levega bregu. Ustavili smo se pri sektorju D – Formai, ali bolj po domače “tiste platke, ki so za vežbanje”.

No in smo vadili. Razdelili smo se v tri skupine tako da smo bili tečajniki ves čas pod nadzorom. Tekom dneva smo videli vse tisto kar smo si prej na umetni steni predstavljali in vadili: različna sidrišča in njihove lokacije, plezanje v trojni navezi, oprema, ki je potrebna za plezanje, gibanje naveze, … Za piko na i pa smo na koncu probali še spust po vrvi.

Mislim, da lahko za vse rečem, da smo v tem dnevu neizmerno uživali. Vreme je bilo tako, da smo vsi po tihem (in naglas) razmišljali o tem, da bi se odpeljali proti Dalmaciji za kakšen teden ali dva. Znanje, ki smo ga pridobili je bilo obsežno in do nadaljnega se ga bomo oklepali kakor pijanec plota.

Zaključek tedna je končno prinesel težko pirčakovan vikend, ki je bil namenjen zimski tehniki. Snežne razmere žal niso ponudile najboljše podlage za vzpon po Žagarjevem grabnu, zato smo ponižno sprejeli odločitev da se na Vogel povzpnemo z gondolo. Sledil je prijeten spoznavni večer v dobri družbi načelnika, vodnje letošnje alpinistične šole in šestih tečajnikov.

Sobota je bila namenjena zimski tehniki. Pridružila se nam je še sedma tečajnica. Na pot smo se nekateri podali s smučmi nekateri pa peš. Skupaj smo se spoznali z osnovami reševanja izpod plazov, preizkusili smo gibanje z derezami in potrenirali ustavljanje s cepinom. Naredili smo sidrišča v snegu in preizkusili spust na gobo ter opravili gibanje naveze v zimskih razmerah. Večer je minil v kulinaričnih podvigih in turnirju enke.

Ker smo v soboto opravili vse kar smo imeli v načrtih smo jo izkoristili za dvojno dozo kave in turnosmučarsko turo na Šijo. Razmere se bile ravno pravšnje da smo lahko uporabili srenače in kasneje tudi dereze in cepin. Tako smo utrdili še nekaj dodatnega znanja, ki smo ga pridobili prejšnji dan. Spust nazaj do koče je bil opravljen po smučišču – izognili smo se nekaj kamenja, kljub temu pa je bila to bolj smiselna odločitev saj bi v nasprotnem primeru imeli ledeni slalom med skalami in borovci. Sledilo je še eno kulinarično razvajanje in pakiranje. Tokrat smo se soočili z Žagarjevim grabnom. Prvi klanec je bil še primeren za spust s smučmi nato pa smo nadaljevali peš.

Celoten vikend je bil poučen, pester in obarvan z veliko smeha in dobre hrane 😊