Avtor: Katarina Pirih

Prejšnji vikend se na žalost zaradi drugih obveznosti (med drugimi tudi delovna akcija MO na Voglu) nismo uspeli priključiti prvi ferajnovski ekipi, na obisku v Paklenici. Zato je padla idejo, da gremo še vseeno, ampak z enotedensko zamudo.

“Žegen” pade šele zjutraj na dan odhoda. A bo, a ne bo? Pa nekej zih bo, gremo! Eni pakiramo po službi, 15min pred odhodom, drugi v četrtek zjutraj še pred službo, eni bolj pridni in optimistični pa so spakirali že v sredo zvečer. Pozabili nismo ničesar, o tem, če smo imeli kaj viška pa kdaj drugič. Ob 16.00 Matevž, Maša, Noel in jaz že drvimo plezanju naproti. Želje so velike!

Vse smeri smo plezali skupinsko v navezi Matevž-Maša in Noel-Katarina.

Petek: Velebitaški, 350m, 6a+

Sobota: Brid za veliki čekić, 150m, 5b (Danaja, 100m, 5b)

Nedelja: Doktor Frankenstiin, 150m, 5b

Vreme je na koncu zdržalo, cilji so bili splezani, soočenje z razponom ocen v Aniča Kuku in preostanku Paklenice pa (zaenkrat še) ni pustilo prevelikih posledic. Razmišljam: je bila to zadnja plezarija sezone in je čas za zimo? 

Odprava “vsi smo prvič na Sardiniji” je bila uspešna. V enem tednu smo preplezali od Cagliarija do Cala Gonone in nazaj. Člani: Matevž, Mark, Maša, Teja, Katarina.
Vreme je bilo rahlo muhasto zato smo po večini obiskovali plezališča s športnimi smermi.

Nedelja 26.10.
Cagliari: Giardini sospesi sull’acqua
Super lokacija za kombinacijo plezanja s skokom v vodo. Kratke rahlo “obrabljene” smeri na južni strani.

Ponedeljek 27.10.
Cala Gonone: Turisti per caso
Lažna lokacija: Margheddie – C-Sardi nel Cuore in D-Terra di Mezzo
V plezališče smo zašli prepričani, da vemo v katerem sektorju smo. Ko smo bili pod steno smo ugotovili da temu ni tako. Vseeno smo zarinili v smeri, ki so bile dokaj gorsko obarvane in zeloooo pikantne – skala je bila ostra, veter še bolj.
V sredo smo končno ugotovili, da smo bili tukaj.

Torek 28.10.
Cala Ganone: Biddiriscottai
Še en dan vetra nas je zapeljal do jame v bližini mesta. Dokaj popularno plezališče, ki ima sicer lepe smeri – ki pa so temu primerno “polished”. Malo od jame naprej je še en sektor plat, ki nam ga ni uspelo preizkusiti, zgledajo pa res super. Najde se tudi kakšen multipič. Smo pa po plezanju skočili še v vodo.

Sreda 29.10.
Surtana: Pillar VII
NAUFRAGHI DELLA NOTTE, 140m, 6a+, Matevž, Maša, Teja. Lepa smer z rahlo zarjavelimi svedrovci in sidrišči.
PARADISE, 130m, 6a, Mark in Katarina
Uff ta lokacija nas je vse pustila brez besed. Kakšne stene in skala – noro! Skala je zelo podobna Pakleniški, smeri pa so vse obrnjene na jug – vroče!
Običajno bolj osamljena lokacija, ki pa je po dveh dnevih vetra privabila kar nekaj plezalcev.

Petek 31.10.
Sarrabus: Garibaldi (granit)
Povratek na jug in nadaljevanje dežja. Napoved pravi: tekom dneva se bo razjasnilo. Večraztežajne smeri odpadejo – granit obvelja. Ogledamo si potencialno plezališče za naslednjič Placca dell’Elefante – ta dan še ne ker gre še vedno dež. Nadaljujemo v naslednje plezališče in najdemo dokaj suh sektor, ki je na spletnih straneh označen kot projekt. Zarinemo v neznano, ampak nam je všeč. V apartmaju še enkrat pogledamo vodniček in ugotovimo, da so v njem vse smeri označene.

Preden se je ta dan res razjasnilo je bila morala nizka, želja po plezanju pa velika. V tem duhu je nastalo par verzov:

Povej mi nekaj lepega:
Živi smo in zdravi,
svedrovci niso rjavi.
Pod steno prišli smo po poplavi.

Sobota, 1.11.
Cagliari: Montezuma (granit)
Eno lepših plezališč, ki se hitro odkupi za divjo cesto. S pogledom na Cagliari in granitom pod roko smo preživeli še zadnji dan.
Granit s karakteristiko domačih skal. Nekatere smeri (lažje) imajo zarjavela sidrišča.

Resnično čudovita destinanicaj za razliskovanje različnih kamnin in vrst plezanja. Italjanski vajb in kulinarika pa dodata piko na i. Kdorkoli ta moment razmišlja da bi mogoče pa res šel na Sardinijo – akcija brez dileme!

Vodnički, ki so bili v uporabi:
Climbing guidebook Pietra di Luna Supramonte
Climbing guidebook Pietra di Luna Sus Sardegna
Climbing guidebook Pietra di Luna

1 2 ►

Če nam je poletje kravžljalo živce z vremenom, se je jesen več kot odkupila z lepimi in toplimi dnevi. Nas so premamile stene v Arcu, v katerih je bil občutek, kot da smo lahko za vsaj še malo podaljšali poletje.

Nabrala se nas je lepa ekipa, ravno prave mešanice suverenih poznavalcev in svežih nadobudnežev: Matevž, Maša, Teja, Noel, Neli, Matic, Raf, Marko, Monika, Nanika, Alan, Mark, Luka, Sandra, Uroš in jaz. Prihajali smo različno, meni pa se je uresničil cilj, da se v soboto zvečer skupaj usedemo in poklepetamo. Pika na i je bil še kostanj.

Čez dan smo uživali v južnih stenah, potem pa nas je hitro premamila nakupovalna mrzlica središča, z obvezno postojanko na sladoledu – v nedeljo je bil že tak občutek kot, da je to neuradna zbirna točka. Z razlogom!

Kaj vse smo plezali in kako zanimive sestope smo doživeli, pa si poglej v nadlajevanju:

10.10.2025

Cime alle coste: Dinosauri, 6b, 450m – Neli in Matic

Le Laste: Via Zanetti, V-, 220m – Sandra in Nanika, Raf in Uroš

Costa del Anglone: La Luna Argentea, VI+, 300m – Noel in Teja, Matevž in Maša in Katarina

11.10.2025

Coste dell anglone: Due paretti, VII, 350m – Matevž in Matic

Laston di Dro: Sole e pioggia, 5b, 325m – Marko in Alan

Lastoni di Dro: Via dei ciclamini, V-, 320m – Sandra in Nanika, Raf in Uroš

Valle del Sarca: Amazzonia, 5c, 250m – Noel in Teja

Valle del Sarca: Moon Bears, VI, 265m – Neli in Maša in Katarina

Costa del Anglone: La Luna Argentea, VI+, 300m – Mark in Luka

12.10.2025

San Paolo: In memoria ugo ischia, VI+, 250m – Neli in Matic

Plate za brate ali Placche Zebrate: Via del 46° Parallelo, IV, 170m – Marko in Alan

Parete San Paolo: Selene, VI, 275m – Noel in Teja

Parete San Paolo: Linda, VI, 150m – Matevž in Maša in Katarina

Costa del Anglone: Archangelo, VII+, 350m – Mark in Luka

14.10.2025

Mandrea nord: Moana mon amour, 7a+, 350m – Mark in Luka
17.10.2025

Monte ColodriTotem e tabu, 7a, 180m – Mark in Luka

Super tabor, vreden ponovitve – na drugi lokaciji 🙂

1 2 ►

Kljub slabim obetom, ki so jih obljubljali vremenarji tekom tedna, smo se v nedeljo odpravili v Glinščico. Ekipa 10 zagretih plezalcev se je zbrala v RADOVLJICI pred Sparom. Za vse, ki še ne veste: v Lescah je to nemogoče ker je pred parkiriščem rampa (preverjena informacija iz strani večih udeležencev). Glavna agenda dneva: spoznati tečajnike z večraztežajnim plezanjem.

Kljub težki ljubljanski megli nas je v dolini Glinščice pričakala topla spomladanska kulisa in sonce. Že prej smo se ob obvezni postojanki za kavo dogovorili za potek dneva tako da smo iz parkirišča hitro krenili na pot – ki je vključevala tudi raziskovanje levega bregu. Ustavili smo se pri sektorju D – Formai, ali bolj po domače “tiste platke, ki so za vežbanje”.

No in smo vadili. Razdelili smo se v tri skupine tako da smo bili tečajniki ves čas pod nadzorom. Tekom dneva smo videli vse tisto kar smo si prej na umetni steni predstavljali in vadili: različna sidrišča in njihove lokacije, plezanje v trojni navezi, oprema, ki je potrebna za plezanje, gibanje naveze, … Za piko na i pa smo na koncu probali še spust po vrvi.

Mislim, da lahko za vse rečem, da smo v tem dnevu neizmerno uživali. Vreme je bilo tako, da smo vsi po tihem (in naglas) razmišljali o tem, da bi se odpeljali proti Dalmaciji za kakšen teden ali dva. Znanje, ki smo ga pridobili je bilo obsežno in do nadaljnega se ga bomo oklepali kakor pijanec plota.

Zaključek tedna je končno prinesel težko pirčakovan vikend, ki je bil namenjen zimski tehniki. Snežne razmere žal niso ponudile najboljše podlage za vzpon po Žagarjevem grabnu, zato smo ponižno sprejeli odločitev da se na Vogel povzpnemo z gondolo. Sledil je prijeten spoznavni večer v dobri družbi načelnika, vodnje letošnje alpinistične šole in šestih tečajnikov.

Sobota je bila namenjena zimski tehniki. Pridružila se nam je še sedma tečajnica. Na pot smo se nekateri podali s smučmi nekateri pa peš. Skupaj smo se spoznali z osnovami reševanja izpod plazov, preizkusili smo gibanje z derezami in potrenirali ustavljanje s cepinom. Naredili smo sidrišča v snegu in preizkusili spust na gobo ter opravili gibanje naveze v zimskih razmerah. Večer je minil v kulinaričnih podvigih in turnirju enke.

Ker smo v soboto opravili vse kar smo imeli v načrtih smo jo izkoristili za dvojno dozo kave in turnosmučarsko turo na Šijo. Razmere se bile ravno pravšnje da smo lahko uporabili srenače in kasneje tudi dereze in cepin. Tako smo utrdili še nekaj dodatnega znanja, ki smo ga pridobili prejšnji dan. Spust nazaj do koče je bil opravljen po smučišču – izognili smo se nekaj kamenja, kljub temu pa je bila to bolj smiselna odločitev saj bi v nasprotnem primeru imeli ledeni slalom med skalami in borovci. Sledilo je še eno kulinarično razvajanje in pakiranje. Tokrat smo se soočili z Žagarjevim grabnom. Prvi klanec je bil še primeren za spust s smučmi nato pa smo nadaljevali peš.

Celoten vikend je bil poučen, pester in obarvan z veliko smeha in dobre hrane 😊