Kolorado

Septembra sem se odpravil na plezanje v Zda, natančneje v Kolorado. Nastanjen sem bil v Colorado Springsu pri soplezalcu Seanu. Prve dni sem se matral z jetlagom in dehidracijo, tako da sem bolj malo plezal. S plezanjem sva začela v Red Rock Canyonu, kjer najdemo krajše športne smeri v peščenjaku, le nekaj minut vožnje iz samega centra mesta. Prvi stik z nerazčlenjenimi ploščami je bil zame milo rečeno zelo zahteven. V času mojega matranja v dolini pa je žal na granitnih stenah nad Colorado Springsom že zapadel sneg. Tako sem preostanek dopusta izkoristil za plezanje v dolini. Tako sem rozasti Pikes Peak granit spoznaval v Cheyenne Canyonu, kjer sem plezal krajše večraztežajne smeri. Naslednje dni sva izkoristila nato v Phantom Canyonu in Elevenmile Canyonu. Predvsem se mi je vtisnila v spomin ogromna poka v Elevenmile Canyonu, kjer sem zelo težko vstavljal frende in hexe globoko v poki (očitno so frendi velikosti 7 premajhni). Zadnji plezalni dan pa sva se zapeljala ca 2 ure severno v Boulder, kjer sva plezala v Prvem Flatironu. Za Flatirone je na južni strani značila položnejše in lažje plezanje, a z malo možnostmi nastavljanja premičnih varoval. Tako sva se po dobrih desetih dneh plezanjem oba strinjala, da tiste zadnje dni mojega obiska Zda nameniva turizmu. Bilo je fajn, stene v tamkajšnjih štiritisočakih pa bodo morale žal počakati.

Jesenska Paklenica

Med 13.10. in 17.10. smo člani odseka šli plezat v Paklenico. Najzgodnejši so se na pot odpravili že v sredo, ostali pa smo prišli v četrtek oziroma v petek. Ob prihodu v Starigrad nas je pričakalo sonce in veter. Tako so bile temperature za plezanje prav prijetne, zaradi vetra pa smo iskali smeri čim bolj v zavetju. Do četrtka zvečer je v Starigrad prišla že večina udeležencev. Petek je bil tako kot četrtek sončen in vetroven, tako da smo zopet iskali zavetje v skali. Zvečer so se nam pridružili še ta zadnji, ki smo jih hitro “zaslišali” o uvodnem sestanku letošnje AŠ. Sobota dopoldne je bila taka kot že četrtek in petek pred tem, se pa je popoldne začel veter umirjati. Zvečer so se nam na palačinke pridružili še člani GRS Kranj, ki smo jih srečali v steni. V nedeljo dopoldne se je splezalo še zadnje smeri, nato pa smo se eden za drugim odpravili proti domu.

Tokrat smo člani odseka preplezali smeri Nosorog, Lidijin, Spit Bull, Big Wall Speed Climbing, Oliver Dragojević, Oprosti mi pape, Infinito, Bora, Bračni smjer, Akademski, Pips, Karabore, Pero, Severni greben, Water Song, Centralni kamin, Barba Antin, Tinin smer, Tinin smer – desna varianta, Flex & Rex, Doktor Frankenstein, Aigor, Josipa Debeljaka, Zubatac. Verjetno sem pa še kakšno smer zgrešil.

V Paklenici smo bili: Dejana in Blaž z družino, Pero in Jasna, Gašper, Noel, Mark, Mare in Monika, Maja in Raf, Metod, Uroš, Eva, Alenka, Marko, Vesna, Neli in Matic z družino, Mirko, Klemen, Sandra, Mirko, Tufek, Gregor, Jaka, Filip, Petra, Lidija in Božo.