Z Majo sva sončni petek izkoristila za pohod na Viševnik. Pot je skoraj v celoti brez snega, razen v grapi, kjer je zaradi poledenelega terena potrebna previdnost pri spustu.
Zilijske Alpe
Prejšnji teden sva z Majo zaključila zimsko sezono s pohodom na Dobratsch (2166 m) in Zwolfernock (2049 m). Razgled iz Dobrača je bil nekaj posebnega. Iz slednjega sva se vračala ponoči in še slabo vreme naju je lovilo.
Krške Alpe – Kaiserburg/Wollaner Nock/Vo.Wollaner Nock
V nedeljo, 8.3.2015, sva šla z Majo v avstrijske Alpe. Imel sem priložnost sprobat pohodni garmin z avstrijskimi topo kartami. Iz doline sva se odpravla zjutraj. Slabih 1000 m višincev sva opravila v nekaj urah. Najprej sva stopila na vrh Kaiserburg (2055 m), nato še na sosednja vrhova Wollaner Nock (2145 m) ter Vorderer Wollaner Nock (2090 m). Med njimi je, po grebenu, cca pol ure hoje. Na grebenu je bilo precej napihanega in na mestih tudi poledenelega snega. Dereze in cepina sta ostala pospravljena. Kljub sončnemu vremenu je pihal leden veter. Pot ni bila zahtevna, je pa bila naporna zaradi dolžine (še posebej ob povratku, ko sva se morala ponovno povzpeti na vmesni vrh). K sreči je dan že dolg, zato nisva prišla preveč pozno v dolino.
Dušan
Avstrija, Maltatal, Vorderer Maralmfall (WI4, 100m).
V soboto, 8.2.2015, sva šla jaz in Sodja Peter ledno plezat v Maltatal. Na pot sva vzela 2 štrika po 60 m. V Maltatalu sem pred vzponom v hrib nataknil verige. Pot se je ustavila pred prvim tunelom. Zaprta cesta in konec vožnje. Parkirava in naprej peš. Na poti iščeva primeren slap in ugledava Vorderer Maralmfall. Vreme je bil idealen: mrzel sončen dan. Peter je šel naprej, jaz za njim. Slap ima več variant. Midva sva udarla tretjo z leve: povprečno WI4. Na začetku sta me zahtevnost vzpona (WI5) in pobiranje vijakov dodobra zdelala in sem na vrh dobesedno prisopihal. Peter je slap suvereno preplezal. Na koncu je sledil en super razgled ter zanimiv absajl, čez vertikalo. Tuširanje pod kapniki slapa med absajlom je bilo vključeno. 
Debela Peč (2014 m) in Brda (2008 m)
V soboto, 24.1.2015, sva z Majo šla na dva sosednja vrhova. Letos je toliko snega, da sem že v dolini nataknil verige. Kljub temu se nisem uspel pripeljati do Medvedove konte – previsok sneg in sem nasedel. Nekaj kilometrov prej sva sparkirala avto in ugotovila, da je pod svežim snegom en sam led. Natakneva krplje in greva proti Medvedovi konti, dokler naju niso začele boleti noge ko sam hudič. Hoja s krpljam je bolj za poravnem kot pa za v hrib. Nadaljujeva kar z direzami. Najprej skočiva na Brda, potem pa še na Debelo peč. Vmes naju je ujela tudi megla. 
