Avtor: Doroteja Brgant

Želja, da letos plezam več v KSA, se je uresničila. V sredo sem tako prvič obiskala Dolgi hrbet in z Andrejem (AO Črna) splezala smer Trikot. Ko sva dostopala proti Koči na Ledinah, se je stena vedno bolj zapirala s črnimi oblaki. Vseeno je vreme zdržalo, je pa verjetno dež ponoči nekoliko začinil kakšen meter smeri. Smer ponudi konstantno plezarijo v res dobri skali, ki te popelje na sam greben Dolgega hrbta, kjer po markirani poti slediš do Mlinarskega sedla in nazaj čez Češko kočo do avta. Priporočam, se fajn naplezaš 🙂

Za zadnji vikend pred šihtom, mi je Nik (AO Radovljica) rekel, da bi nekam šel. Najprej sem mu predlagala Jubilejno smer (verjetno še vedno pod vtisi srede), na koncu pa sva se odločila za lažjo smer v Grintovčem stebru – istoimensko smer. Dostop in sestop sem že poznala, me je pa presenetilo število klinov in štantov (tudi navrtani), ki jih je v smeri res veliko. No Nik me ima zgleda zelo rad, zato je enega zabil še za ‘ziherco’, ki pa je kmalu poletel čez steno. Čez steno sva bila v pičlih šestih cugih, tako da sva imela še dovolj časa za iskanje klina – ga uspešno tudi najdla. Tudi tu moram pohvaliti skalo, orientacijsko pa itak ne moreš zgrešit. Mogoče res ideja za zimo.

Res lepi konci z veliko smermi, mogoče dobim kakšno kartico popusta za rampo, ali pa v bodoče naredim kaj za kondicijo in naslednjič parkiram že pri jezeru :).

Včeraj sva se z Markom odločila, da se soočiva s strmim dostopom in splezava smer, ki jo vsi hvalijo po njeni izpostavljenosti in kompaktnosti – Spominska smer Draga Geršaka in Ceneta Grčarja ali krajše GG.

Hvalnice smeri so res upravičene. Med plezanjem se nama je vsak cug samo smejalo, imela pa sva tudi srečo, da sva pod steno prišla prva, saj se je kasneje pod njo zbralo kar nekaj navez. Edina slabost so številčni klopi na dostopu, ki bivajo v travah. Za sestop pa sva tudi rajši izbrala navrtane štante od smeri Tik pred dvanajsto.

Priporočava 🙂

Malo muhastega vremena, nekaj manj časa in malo manj motivacije za dostope – NŠG je vedno odgovor za to. V ponedeljek sva z Markom po šihtu hitro zavila pod Eliso in zaradi uspešnega “tajminga” nadaljevala še po Jeseniški do vrha stene. Kmalu je prišel že vikend, Vratca nad Vršičem pa še bolj mikavna, tako da sva v soboto splezala še Tandaro Mandaro. Ta dan je bila v steni kar gužva, tako da je plezarijo poleg mastne zajede popestrilo tudi padanje kamenja.

Vikend paket plezarije se je v resnici začel že v petek z dostopom proti bivaku Pod srcem. Z Markom sva v soboto želela splezati naslednjo po težavnosti težko smer – Ago. Ne le, da je bilo že prevroče, smer sva zaradi mokrote morala zapustiti v tretjem cugu. Res sva bila glede na nočno neurje optimistična :). No, tako je ostalo dovolj energije za nedeljo. Cilj nedelje je bila Brana. Že tako dolg dostop sva si popestrila z “uhojeno” bližnjico do spodnje postaje žičnice. Kljub temu sva pod steno prišla kot druga naveza. Izbrala sva klasiko Brane – Zajeda Brane. Celotno smer naju je poleg vsaj 8 drugih navez na gori spremljala tudi oblačnost, zato nisva nadaljevala do vrha še po smeri Šija. Glede na plezanost smeri je za moje pojme prisotnih bolj malo klinov v primerjavi z drugimi popularnimi smermi, je pa res veliko možnosti postavljanja frendov in jeb. Sestop se niti ni tako zelo vlekel, mogoče zato, ker imajo v koči res dober ričet.

Včeraj se je optimizem, da bo vreme zdržalo, izplačal. Z Markom sva se podala v tuja gorstva – Kogel. Ker sva vedela, da je dostopa kar nekaj, sva si za cilj namesto klasične Virensove izbrala Zupanovo. Meni osebno se zdi smer kar konkretna, saj se pleza od začetka do konca. Počiješ lahko samo na polovici smeri, kjer steno prečka zelena polica. Tudi štirke so kar pokonci in pričakajo te manjši previski (tudi večji). V smeri sva pustila 2 klina za bolj varna sidrišča. Imava pa tudi na novo narisano skico, kjer definitivno v predzadnjem cugu ne smeš ubrati skrajno leve variante, saj si kaj kmalu lahko ne le ob štrik temveč tudi ob živce. Zahvaljujoč navezi iz Rašice, sva bila pod steno v samo dveh abzajlih – priporočam! Še vedno pa šestica v hribih ni zastonj šestica ;).