Avtor: admin

V soboto sva z Božotom plezala Skalaško s Čopovim stebrom, v Vratih sva bila dovolj zgodaj, da sva prehitela pobiralko parkirnine, hitro se odpraviva pod steno pred nama vidiva navezo za katero sva mislila, da gre tudi  v Skalaško a ko prideva bliže videva, da gresta v drugo smer, vprašava kaj plezata, odgovorita Korenino, (kasneje izvem, da sta bila to Luka Lindič in Andrej Grmovšek, ki sta opravila prvo ponovitev Knezove smeri –  Korenina), tako sva bila prva v Skalaški in kar hitro na Gorenjskem turncu, pomalicava in naprej v Čopa, v steni je bilo ta dan kar nekaj navez, a v Čopu sva bila edina in po vpisni knjigi sodeč šele druga naveza letos. Tudi z vremenom sva imela srečo, ploha naju je praktično obšla, steno je le malo oprhalo in je bila hitro suha. Pohvaliti moram Božota, ki je celotno smer plezal naprej in prosto, jaz pa sem mu samo sledil kar pa tudi sploh ni mačji kašelj. Po 12 urah sva na robu stene, sestopiva čez plemenice z mislimi na pir pri Aljažu.

Danes sva bila z Vladotom na Macesnovcu. Zanima me ali kdo ve katera vrsta kače je to? (prib. 40 cm, črna barva). Za ptico pa mislim da je Ruševec, na žalost mi ni ratala boljša fotka, ampak v živo ,, kot bi bil v zoo-ju” kača in ruševec na istem mestu. Drugače pa luštna tura, lep razgled, lep dan… 

V soboto smo šli Katarina, Tjaša, Erik in Nejc po Jugovi grapi. Zaradi zgodnjega štarta so bile razmere idealne, snega v grapi je še dovolj, odločili smo se za desni izstop in ker smo en avto dan prej peljali v Vrata smo lahko sestopili na bivak II in v dolino, kar je bilo super saj smo lahko drsali po snežiščih in nato še pi melišču.

več fotk pa v albumu

Kljub neugodni napovedi o stabilnosti snežne odeje smo izkoristili lep sobotni dan in se odpravili pohajkovat po Komni. Jutro je bilo dokaj mrzlo, vendar smo se do Doma na Komni pošteno ogreli. Po kratkem počitku in rehidraciji smo zakoračili proti Planini na Kraju in čez Lepo Komno – malo gori, malo doli – proti Lanževici. Na vrhu smo bili deležni lepega razgleda in mrzlega vetra. Smuka navzdol je bila prijetna – od klože, skorje pa še celo pršič se je našel, po plazovih ni nič dišalo. Po vtisom lepega dne smo se odločili, da prespimo v koči in v nedeljo šo kakšno ubodemo. Na žalost smo se zbudili v megleno in vetrovno jutro, tako da nam ni preostalo nič drugega kot – dol.

Tura na Lanževico je bila poštena, tudi z višinci ne skopari, se jih nabere kar za kakih 1400.

Uživali smo: Majda, Mare, Erik, Raf in Maja. Del poti pa so nas pospremile še: Neli, Tjaša z Najo in Katarina.

Ostale fotke so v galeriji.