Avtor: admin

Včeraj smo Ata, Božo in moja malenkost šli do Erjavčeve koče. Skupaj z Volontarjem smo pomagali Milivoju urediti dostop do črpališča vode.

Gor smo šli večinoma po cesti. Dol sva z Božotom usekala par bližnjic (bila sva s krplji). Ata je bil na dilah. Čudovito vreme in razgledi so naredili pot zelo kratko.

S sondami smo kar posrečeno ocenili kje naj bi bil rezervoar in začeli kopati. Kopanje je šlo relativno hitro. Lopat in dobre volje ni manjkalo. Na koncu je sledila še manjša ureditev okolice.

Danes pa na ta vršac nad Pokljuko. Tisti napovedan severnik od zadnjič je danes prepihal vrh za dva dni nazaj in naprej, tako da smo iskali vsak svoje zavetje vsaj za tistih par minut počitka. Smučat se tudi da.. po gojzarjih še na tistih parih mestih, kjer je ostalo nekaj snega, s smučmi pa bodo bolj zahtevni počakali na naslednjo belo pošiljko. Menda da bo v kratkem tu.

Glede na obleganost že samo s strani članov AO, je bilo danes razmeroma mirno na vrhu… in okoli tudi. Spodaj prava pomlad, proti vrhu sneg v vseh svojih oblikah, napovedanega severnika pa ni bilo. Lepo je, ko se vremenarji kdaj zmotijo tudi v pozitivno smer 😉

Peter je povabil na Primorsko. Kot nadobudni tečajnik, kako bi se lahko uprl?

Presenetljivo malo gužve je bilo na avtocesti in plezališču – popolnoma neupravičeno. Saj je bil čudovit sončen dan. Na čase bi lahko rekel skoraj poletje.

Peter je z lahkoto opravil s smerjo. Meni pa po tehnični plati ni bilo panike mi je pa “malo” zmanjkalo kondicije za zadnji cug. Tako sem rabil kar dosti počivati v pasu.

Po Murphiju sva bila v smeri oba brez naprav za beleženje spominov. Prilagam samo slike z avtoceste.

Osp – We will be back