Ker je bil na razpolago samo dopoldanski čas, sva se z Iztokom (AO Tržič), danes podala v NŠG v smer Tandara-Mandara (V+/IV, 250m).Na vstopu v smer, ki je skupen tudi za Kranjsko poč, je še kakšen meter in pol snega, ki pa se mu lahko izognemo. Smer prva dva raztežaja ponudi ne prezahtevno plezanje (do IV), tudi skala je solidna. Tretji raztežaj, ki je najtežji (zajeda in prečka), pa ponudi precej blatno in vlažno skalo. Ko greš ven iz zajede se stanje izboljša. Je pa nadaljevanje smeri malo bolj krušljivo. Kakorkoli, plezala sva v lepem vremenu, smer preplezala ter bila pravočasno doma.
Škrbinska plošča
Danes sva se z Manco odpravila na Škrbinsko ploščo, splezala sva smer Izpolnjena želja (V/III-IV, 250 metrov). Je bil pa cel dan v znamenju številke dve, dve uri sva se vozila tja, prav toliko porabila za pristo, teh 250 metrov sva zmogla v enakem času, sestop z vrha smeri do koče pa je bil spet v istem ritmu 🙂
Le strnem, lepa skala, lepa smer, super družba, skratka dan presežnikov…
Nova centralna v Veliki Babi
Včeraj v četrtek sva se z Manco Klinar podala v Novo centralno v Veliki Babi. Do smeri je slaba ura dostopa, prvih 100 metrov do začetka plošč sva plezala nenavezana. Nato pa 500 metrov uživanja. Smer je nadelana, svedri so glede na težavnost od 10 metrov kjer je težje, pa še na dlje kjer je lažje. Z izstopa smeri se je treba povzpeti še dobrih 100 metrov do poti, ki vodi na Veliko Babo in po njej v dolino, slabe tri ure do avta….
Košutnikov Turn
Danes sva z Rajkotom šla pogledat kako je kaj plezanje pri sosedih (A). Namenila sva se na Košutnikov Turn v smer Ostlicher Nordkantenpfeiler 300m (V). Pristopila sva od koče Koschutahaus, pristopa pa je cca. 1.10 ure. Smer se začne z izpostavljeno prečko, nato sledi dva raztežaja lažjega plezanja, ter nato trije zelo lepi raztežaji V. Konča se zopet z dvema raztežajema lažjega poplezavanja. Iztopiš na vrhu gore. Skala v celotni smeri je dobra, vseeno pa previdnost ni odveč. V steni nisva bila sama, poleg naju sta bili v sosednjih smereh še dve navezi.Slik ni ker ni bilo fotoaparata.
Visoka Bela špica
Včeraj sva se z Mirkotom odpravila v dolino Belega potoka. Za razliko od sobote, ko sta Raf in Maja po dolini imela gužvo, sva bila midva edina obiskovalca. Namenila sva se preplezati Severni raz Visoke Bele špice in to tudi uspešno preplezala. Smer je res lepa, z zelo dobro skalo, vredna obiska, kljub dolgemu dostopu. Na nekaterih mestih pa je smer res, tako kot je napisal že Raf, namenjena utrjevanju psihe. Zato kakšen klin, s seboj, ne bo odveč. Imela sva tudi srečo z vremenom, saj nama v steni, zaradi oblačnosti, ni bilo vroče, na sestopu pa naju je še malo stuširalo, tako da je bil dan lepo zaključen.
