S tečajniki smo šli prvič v letošnji sezoni plezat v skalo. Izbrali smo res lep sončen dan v Črnem Kalu.
Vodja je bil Matic Košir, ki je skupaj z družino poskrbel da je bilo vzdušje res domače in sproščeno. Malo bolj izkušeni so že plezali v vodstvu, ostali pa na top. Skala je pa itak lepa in vse drži. Prišli smo: Matic, Neli z otrokoma, Nina pa njen Luka, Luka N. , Tina , Luka B. , Mark, Gašper, Jože in Thomas.
Razgledi na vrhu so bili prekrasni. Kaj več sploh še hočeš na novembersko nedeljo, odlična družba, super skala, pogled na morje in nebo brez oblačka…
Plezališče je privabilo kar nekaj ljudi, tako naših kot tudi tujih plezalcev. Plezali smo kar dobre 4 ure, lepa 5ke in tudi kakšno 6. Po zaključku smo šli še na zasluženo malico do Viki Burgerja in počasi domov.
Zanimiva, malo obiskana, grebenska pot na Belščico, ki so jo med vojnama nadelali Skalaši.
Pravega skalaša so odlikovali ljubezen do narave, idealizem, skromnost, neupogljiv značaj, načelnost, tovarištvo in iskrenost. V stenah pa pogum, neustrašnost, železna volja, preizkušanje moči in vzdržljivosti, zato je bila ta pot pravi preizkus za tečajnike.
Štartali smo s Trilobita mimo Dobravskega Rovta in mimo Konjskih peči na Planino Seča. Sledi prebijanje po zasneženem ruševju, nato končno pride na vrsto tisto najslajše, adrenalinsko: Skalaška pot! Težji del poti, s spusti in vzponi po ozkem in občasno bolj krušljivem grebenu, ki je bil prekrit s snegom. Ker obstoječe jeklenice in skobe niso omogočale varnega vzpona, smo se varovali s pomočjo vrvi. Jeklenica pri skobah ima še vedno izpuljen klin, a to ne predstavlja večjih težav. Ko smo preplezali zahtevnejši del grebena smo se znova znašli med rušjem, a ne za dolgo, saj smo po grebenu nadaljevali na Mali vrh. Z vrha pa mimo Stamar nazaj na izhodišče in na Pristavo na zasluženo analizo ture.
Hvala za super turo in nepozabne trenutke polne smeha.
Uživalo trinajst veličastnih: Peter, Miha, Raf, Aljoša, Tina, Teja, Luka L. in tečajniki Petra, Luka O., Klemen, Žiga, Alan in Nevenka.
Pa je bila res velikonočna. Sicer brez pirhov, pa vendar polna presenečenj, preizkušenj, veselja in razodetij.
Zame in za Urbana se je začela že v sredo popoldan. Polna idej in elana sva se podala na dežno cesto, prepričana, da naju zjutraj čaka veličastna stena Tulovih Gred. Od tega seveda ni bilo nič. Dež je imel glavno besedo še v četrtkovem jutru, veter pa je odpihnil še tiso malo upanja, kar ga je ostalo, za frikanje v Paklenici.
V četrtek zvečer smo se začeli zbirati člani AO. Do sobote se nas je nabralo več kot 20. Hišo smo si delili naslednji člani: Čaro, Keni, Miha, Jao, Maša, Matevž, Urban, Katja, Mare, Monika, Jaka, Nika, Doroteja, Grega, Mark, Katarina, Teja, Alain, Matic, Neli, Pika, Oskar, Tina, Pija in Filip. Upam, da sem vključila vse.
Vreme nam je bil skozi cel vikend precej naklonjen. Dežja ni bilo, sonca je bilo dovolj, le veter je pihal. Pa tudi veter ni bil taka težava, le smer si moral izbrati v zavetrju. Plezali smo vsak dan. Večina se je v kanjon podala že zjutraj, bolj zagnani že ob sedmih, glavnina pa malo kasneje. Nabrali smo kar nekaj smeri, listo najdete na koncu poročila.
Opazila sem, da poročila iz Paklenice pišemo tečajniki. Smatram, da noben od starih mačkov ne pričakuje deteljnih opisov smeri. Seveda vam lahko pišemo bolj o občutkih, ker o plezariji (še) nimamo kaj dosti pojma. Smo še »frišno zeleni«, pakla pa je naš prvi uvid v kaj smo se podali. In tako, vam jaz lahko povem le to, da me je Urban že prvi dan peljal v Armadillona, kjer sem trpela križev pot, glede na trpljenje, sem se morda odkrižala tudi kakšnega greha in spoznala Velikonočna razodetja. Malo za hec… Zagotovo sem pa nekaj spoznala ta dan. To, da jamramo povsem brez veze in prezgodaj, da se s trmo daleč pride in da plezanje daljših smeri ni hec.
Sicer pa super izkušnja, s super ljudmi, na super kraju.Kaj več si težko želiš, zato hvala vsem, še posebej pa tistim, ki ste svoj čas namenili tudi nam, tečajnikom.
Katja Žener
Smeri:
Če je od Draga je od Draga (Katarina,Mark in Doroteja)
Kamasutra (Katarina, Katja in Urban)
Spit Bull (Katarina, Katja in Urban)
Funkcija (Peter, Luka)
Diagonalka (Peter, Miha)
Bora (Peter, Keni)
Aigor (5b+) (urban, katja, maša)
Armadillion (6a) (Urban, Katja, mMša)
Centralni kamin – varianta na severno rebro (5a?) (Neli, Maša)
Catch the rainbow (5a) (Matevž, Maša)
Dr. frankenstein (5b+) (Teja, Grega, Maša)
Šaleški – vstopna varianta (5b) (Matevž, Maša)
Juha (Doroteja, Mark)
Nidija (Doroteja, Mark)
Izgubljena djeca (Doroteja, Mark)
Karamara sweet temptation (Doroteja, Mark , Neli)
Oliver Dragojević, 3 (Mare, Monika)
Oprosti mi pape, 4a (Mare, Monika)
Kanjonski, 4a (Mare, Monika, Alain Vilman)
Tinin smer, 4b+ (Mare, Monika, Neva Pančur)
Rebeka + Brid za veliki čekič, 6b (Matevžem, Matic)
Bivak III stoji tik nad Krnico Za Akom pod Široko pečjo v martuljških gorah. Leta 1946 so ga na nadmorski višini 1340 m sredi gozda postavili jeseniški alpinisti in planinci. Bivak je stalno odprt in je namenjen predvsem alpinistom, saj je izhodišče za pristope na Široko peč, Dovški križ, Oltar ter Ponci, in za mnoge smučarske smeri, najbolj znani sta Jugova grapa in Kačji jezik, pa tudi za plezalne vzpone v Široki peči in Malem oltarju. In ni ga alpinista, ki ga ne bi poznal, in še pred vstopom v stene obsedel pred njim in občudoval daleč najlepšo krnico (vsaj po mojem okusu) z res veličastnim ozadjem velikanov naših gora. V njem je 8 ležišč, štedilnik ter rezervoar s kapnico.
Njegov skrbnik, član AO Jesenice, Andraž Resman, se je z vso robo (9 pločevink barve, čopiči, »špohtli« in krtačami) že v petek proti večeru odpravil na bivak. V soboto, 17. 6., sem ga ob 9 h zjutraj z domačim jabolčnim zavitkom zmotila že sredi dela. Dela sva se lotila kar takoj, saj so tudi mene že pošteno srbeli prsti, zaradi dotrajanosti barve, pa sva oba vedela, da nas čaka kar precej dela. Kmalu se nama je pridružil še Peter, ki je s seboj pripeljal tudi kuharja – svojega sina Ruja. Njegova naloga je bila sprva omejena na pripravo kurišča, a je na koncu tudi njega doletela častna naloga – v slogu Toma Sawyerja smo mu celo prepustili barvanje :).
Andraž je kmalu prišel na idejo, da nežnejši spol (mene torej) pošlje v prve bojne linije in soglasno sta me določila za ureditev strehe bivaka. V bistvu sta se me tako rešila in me imela pod popolno kontrolo, saj me vse do enih nista spustila dol. Kmalu se nam je pridružil še Luka in delo je v res prijetnem vzdušju steklo kot po maslu. Z bivaka smo najprej zdrgnili vso dotrajano barvo – odkrili smo kar precej slojev, od sive, oranžne pa vse do zelene. Čeprav delo ni bilo niti približno lahko, moram priznati, da mi je bilo res v čast in celo v veselje! Ko smo bivak še omedli, je Andraž, še preden smo v roke prijeli čopiče in se lotili pleskanja, pripomnil: »Madona bo čedn!«
In res je! V novi podobi je bivak kar zažarel. V nekem trenutku nas je celo zaskrbelo, da imamo premalo barve, a se je na koncu ravno izšlo. Končno smo na žar vrgli meso in na mojo srečo Peter ni pozabil name. Fantje so mi pripravili okusne pečene banane s čokolado. Mmm!
Luku smo v dolino oprtali vrečo s smetmi, Peter je s sinom sestopil mimo izvira Pri mrzlih vodah oz. Mahov kot mu pravijo domačini. Mene je Krnica za Akom kmalu premamila, zato sem prijateljico Marušo peljala še do Treh macesnov, Andraža pa je doma čakalo še delo in jo je tudi sam kmalu popihal v dolino.
Zapisala Branka Vodopivec
Piškotke uporabljamo za prilagajanje vsebine in oglasov, zagotavljanje funkcij družabnih medijev in analizo prometa. Podatke o vaši uporabi našega spletnega mesta delimo tudi z našimi partnerji za družbene medije, oglaševanje in analitiko, ki jih lahko združijo z drugimi podatki, ki ste jim jih posredovali ali ki so jih zbrali pri vaši uporabi njihovih storitev. Če še naprej uporabljate naše spletno mesto, se strinjate z našimi piškotki.
Piškotke uporabljamo za prilagajanje vsebine in oglasov, zagotavljanje funkcij družabnih medijev in analizo prometa. Podatke o vaši uporabi našega spletnega mesta delimo tudi z našimi partnerji za družbene medije, oglaševanje in analitiko, ki jih lahko združijo z drugimi podatki, ki ste jim jih posredovali ali ki so jih zbrali pri vaši uporabi njihovih storitev. Če še naprej uporabljate naše spletno mesto, se strinjate z našimi piškotki.
Potrebni cookies pomagajo, da je spletno mesto uporabno, saj omogočajo osnovne funkcije, kot so navigacija po straneh in dostop do varnih delov spletnega mesta. Spletno mesto ne more pravilno delovati brez teh cookies.
Prednostne cookie omogočajo spletno stran, da se spomnijo informacij, ki spreminjajo način, kako se spletna stran obnaša ali izgleda, kot je vaš želeni jezik ali regija, v kateri ste v.
Statistični cookies lastnikom spletnih strani pomagajo razumeti, kako obiskovalci komunicirajo s spletnimi mesti, tako da anonimno zbirajo in sporočajo informacije.
Marketinški cookies se uporabljajo za sledenje obiskovalcem na spletnih straneh. Namen je prikazati oglase, ki so ustrezni in privlačni za posameznega uporabnika ter s tem bolj dragoceni za založnike in neodvisne oglaševalce.
Nerazvrščeni cookies so cookies, ki jih trenutno razvrščamo skupaj s ponudniki posameznih cookies.
