Kategorija: Obvestila

Danes sva se z Alešem kljub okrnjeni zasedbi odpravila v Pocarsko smer. Vstopila sva malo pred deveto uro. Na vstopu sva srečala navezo iz GRS Mojstrana, ki sta že opravila s Pokljuško smerjo. Smer je v celoti navrtana. Tam kjer so svedrovci je označeno z rdečimi pikami. Prvi trije raztežaji prava podrtija, nato višje gor veliko lepša plezarija. Izstopila sva tik pred nevihto. Dež pa sva dočakala, ko sva bila že v avtu.

Ker je bil na razpolago samo dopoldanski čas, sva se z Iztokom (AO Tržič), danes podala v NŠG v smer Tandara-Mandara (V+/IV, 250m).Na vstopu v smer, ki je skupen tudi za Kranjsko poč, je še kakšen meter in pol snega, ki pa se mu lahko izognemo. Smer prva dva raztežaja ponudi ne prezahtevno plezanje (do IV), tudi skala je solidna. Tretji raztežaj, ki je najtežji (zajeda in prečka), pa ponudi precej blatno in vlažno skalo. Ko greš ven iz zajede se stanje izboljša. Je pa nadaljevanje smeri malo bolj krušljivo. Kakorkoli, plezala sva v lepem vremenu, smer preplezala ter bila pravočasno doma.

Danes sva z Rajkotom šla pogledat kako je kaj plezanje pri sosedih (A). Namenila sva se na Košutnikov Turn v smer Ostlicher Nordkantenpfeiler 300m (V). Pristopila sva od koče Koschutahaus, pristopa pa je cca. 1.10 ure. Smer se začne z izpostavljeno prečko, nato sledi dva raztežaja lažjega plezanja, ter nato trije zelo lepi raztežaji V. Konča se zopet z dvema raztežajema lažjega poplezavanja. Iztopiš na vrhu gore. Skala v celotni smeri je dobra, vseeno pa previdnost ni odveč. V steni nisva bila sama, poleg naju sta bili v sosednjih smereh še dve navezi.Slik ni ker ni bilo fotoaparata.

Danes sva se z Rajcem odpravila v to smerco. Do vstopa v smer je sonce žgalo na ful. Vstop v smer je kopen. Smer je v celoti navrtana, v smeri pa se najde še veliko klinov. Izstopila sva po levi varianti, (7. cug), na gredino. Po gredini nato na levo in v graben, ki vodi na Hanzovo pot. Varianta izstopa po levi strani je krušljiva.

Včeraj sva se z Nejcem Klemenčičem zmenila da greva plezat. Doma sem našel skico te pozabljene smeri, za katero mi je Pero povedal da je zelo lepa. Kljub težavam z vstajanjem sva bila ob spodobni uri pod steno. Dostop je res strm in zoprn. Ko sva videla barvo prvega raztežaja (živo rdečo) sva se že hotela obrniti a sva poizkusila in stvar sploh ni bila podrta. Še dobro da sva vztrajala, saj sva potem do vrha plezala v odlični skali čez nore prečke, previse, strehe… Najtežja sta tretji in peti raztežaj (ok VII-). Smer je pa vseskozi zelo pokonc, sploh zadnji kamin je zelo zanimiv. V smeri je okoli dvajset klinov, od tega 10 v petem raztežaju, ki je skupen z grapo. Edino krušljivo mesto v smeri je streha v drugem raztežaju. Zame ena lepših smeri v Julijcih. Varovanje je dobro a včasih malo bolj narazen, a ni problema, ker je skala res dobra.

Možno je da sva opravila šele 3. ponovitev in 2. prosto ponovitev smeri. Smer sta zlezla Knez in Cajzek leta 83, Pero Ramuš in Benjamin Ravnik sta leta 92 prva prosto ponovila smer. O drugih ponovitva nisem našel podatka.