Kuštrasta

V soboto sva šla s čarovnikom Kuštrasto v Rušici.

Od bivaka naprej je sneg in ponekod se precej vdira, prejšnjih stopinj pa ni bilo vidnih. Temperature prekrasne, stena suha do zadnjega raztežaja. Zgoraj nad steno je še precej snega in v zadnjem raztežaju naju je povsem napralo. Ostale smeri so od spodaj izgledale suhe.

Stiriofobija

Izgleda, da bo ledne zabave kmalu konec in je bilo v nedeljo treba še izkoristit dan. S Čarotom sva šla v dolino belega potoka in za ogrevanje zlezla Katarzo, nato pa šla naprej po poti še v Stiriofobijo. Ta je od daleč še vedno zelo lepo narejen, vendar po slapu prši voda in je na debelo prekrit s svečkami tako, da se cepin le redko zapiči v led in se pleza bolj z zatikanjem cepinov čez večje gobe, nameščanje varovanja je temu primerno precej zoprno. Kljub razmeram lep slap.

Lucifer

Danes sva šla z Matijem zjutraj v Luciferja.  Narejen je solidno, z manjšimi odseki slabšega leda. Ker na sestopu ni snega, je ta kar nevaren.

Poplesavanje po Planjavi

Danes sva šla z Andrejem v Planjavo. Še nikoli nisem bil, videl pa sem, da je gora totalno prepredena z različnimi, večinoma lažjimi smermi. Vzela sva minimum minimuma opreme, ker je niti nisva nameravala uporabljati na lahkih smereh. Poplezala sva po nekaj različnih smereh od spodaj do vrha, saj je gora tako razgibana, da ne moreš sestaviti ene same smeri do vrha. Že tako jo po sredi razdeli planinska pot, pa še sestavljena je iz različnih sten. Nekatere od teh imajo presenetljivo zanimive značaje, od “stolpa” z oknom na katero pelje Frančkova Rdeča solza (stolp je za razliko od ostale gore, rdečkaste barve), Prezljeve Metuljeve Poči, smeri ki potekajo skozi okna ali preko njih. To zimo grem sigurno spet v ta konec, če že ne prej.
Vse dobro urco od parkinga.

Grmadniška smer – Mala Rinka

V soboto sem šel s Stanetom v Malo Rinko splezat Grmadniško smer (spominska smer Uroša Gračnerja). Smer so postavili tri leta nazaj, a poteka po lepih večinoma logičnih prehodih. Mislim, da je bila v štartu ocenjena z VI, danes pa z VI-, verjetno pa je nekje tam vmes. Detajl smeri je bolj kot težek zelo neroden, z oprimki na zagozdenih naloženih skalah, kar daje plezanju malo neprijeten občutek in s tem težavnost, ki pa v resnici ni tolikšna. Podobna skala je po vsej smeri: veliko boljša kot na prvi pogled.
Klinov je le nekaj, na večini štantov eden, zato je kar nekaj zabijanja. Prav pridejo fredni manjše velikosti.