Severni Raz- Mala Mojstrovka

Ker je obdobje dopustov, s tem pa tudi več časa za obisk gorskega sveta, tudi med tednom in ne samo za vikende je padel dogovor, da se bo šlo kaj splezat. Prišel je četrtek oziroma predvčerajšnji dan (12.8.2021), ki je bil rezerviran za plezanje in tudi samo vreme je potrjevalo to odločitev.

Dan se je začel tako, da sva se z Rafom dobila ob 7:30h pri  Danici na Dovjem, od tam sva krenila z enim avtom naprej proti Vršiču. Na Vršiču, sva komaj dobila parkirno mesto ampak to naju ni preveč zadržalo in prav hitro sva krenila po poti proti Slemenovim vratcam, od tam pa  levo proti Hanzovi poti na Malo Mojstrovko. Med potjo si vmes malo ogledava še preostale smeri. Malo naprej od odcepa za Hanzovo smer tudi midva  zavijeva levo proti steni, prečkava manjše snežišče in takoj zatem še enkrat  zavijeva v levo in se po nekaj metrih, znajdeva pod stene Male Mojstrovke oz. Ob vstopu v smer Severni Raz.  Sledi mal počitka in priprava na plezanje. Raf začne plezati prvi in zaradi same zahtevnosti smeri, tudi tako nadaljuje do konca sedmega raztežaja. Sama smer je kar precej zahtevna, ampak ne zaradi same ocene (IV), temveč zaradi tega, ker je precej podrta in moraš bit kar zelo pazljiv, kako stopat,  da ne sprožiš kamenja, ali pa da ti kaj ne ostane v rokah, težje pa  je bilo tudi najti obstoječe svedrovce oziroma kline. Še posebej v drugem raztežaju, ko moraš obiti blok, kjer se je pred leti zgodil podor, ko sva bila nad tem blokom so se videle razpoke tako, da se lahko zgodi, da se  v prihodnosti še kaj podere. Naslednji raztežaji so bili zame zanimivi, ker si imel vsega po malem, od navpičnih delov, do mal bolj položnih, malo prečenja, do predzadnjega raztežaja,  z zanimivim previsom. Sama smer mi je bila zelo »všečna« in zanimiva. Na koncu zadnjega raztežaja sva se razvezala in splezala po nakazanemu žlebu na Hanzovo smer in po parih minutah izstopila tudi iz Hanzove.  Sestopila sva mimo Šitne glave do poti za na Malo Mojstrovko in nato do Tičarjevega doma. Tam sva naredila analizo  in si  zaslužene privoščila osvežilno hladno pijačo! 

Hvala  Rafu za tak fletn lep plezalni Četrtek

Po Centralni grapi na Begunjščico

Z Ireno, sva se včeraj odpravila proti Ljubelju, smer vrh Begunjščice po Centralni grapi. Že po poti proti Zelenici, sva opazovala pobočje in si zanimanjem ogledovala, kam se odpravljava in kakšne so razmere. Šentanski plaz je v spodnjem delu že lepo kazal kamenje. Centralna grapa je bila nekoliko bolje zalita, tudi v spodnjem delu. Zgornji del in vrh pa je bil v megli, zraven  je začel pihat še veter. Razmišlja sva, če se mogoče raje obrneva in se vrneva drugič. Nisva vedela v kaj se podajava, zraven  nama je pa  še megla zakrivala pogled. Čas, ki sva ga porabila za pogovor  z drugimi, ki so se vračali in razmišljanje, kaj naj narediva je prispeval, da ko sva nadaljevala, se je megla razkadila in veter umiril. Grapa je bila lepo zalita, bilo je kar nekaj pršnega snega in malo ledenih mest. Na vrhu, naju je pričakal čudoviti dan. Najina prva grapa, ki sva jo prehodila sama, brez spremstva bolj izkušenih od naju. Občutek je bil enkraten, s super razgledom. Pozdravila naju je skupina kavk, ki so bile pripravljene za najino malico, prileteti tudi na roke. Dan, ko si na vrhu in se ti nikakor ne mudi nazaj dol. Počasi sva se spustila proti Robleku in naprej v dolino drage in v zadnjem delu z  drugim avtom zaključila krog na Ljubelju. Enkraten preživeta sobota.