Mala Mojstrovka – Velika zmaga

Sobota bo očitno postala klasika skupnih tur za tečajnike. Super, noben se nad tem ne pritožuje. Navodila v elektronskem sporočilu so sledeča: malo pred 7:00 uro se zberemo pred PD-jem na Jesenicah, odhod ob 7:00 proti Vršiču. Pa saj ne bomo hodili samo po Vršiču, kajne?

V soboto nihče ne zamuja, počasi kapljamo, pregledamo manjkajočo opremo in točni odidemo proti Vršiču, kjer od parkirišča krenemo proti Mali Mojstrovki, ki bo tudi naš cilj. Vrhov ne vidimo, saj nam vreme zgleda ni namenjeno, da bi gledali dih jemajoče razglede. Zapodimo se v strmino in se kaj kmalu ustavimo malo pod Butinarjevo grapo. Tam naredimo postanek in se ustrezno opremimo ter se razdelimo v dve skupini, pogumnejša jo mahne v Butinarjevo, Raf in Mare pa nas punce in enega fanta popeljeta proti Župančičevi grapi. Poslovimo se in že krenemo desno mimo Pripravniške proti Župančičevi. Strmina ne popušča in ko že mislimo, da je ta “hujše mimo”, nam Raf napove, da prihajamo v strm del in bomo videli kako bo. No, razmere za vzpon so bile odlične, če izvzamemo meglo. Prav dosti klepeta med samim vzponom ni bilo, saj je bila koncentracija na nogah, cepinih in dihu. Grapa je hitro minila in že smo bili skoraj na vrhu, le še lahek sprehod in hop, osvojili smo jo. Veselje je bilo nepopisno, spet smo premagali eno super smer. Na vrhu smo naredili le nekaj fotografij in se počasi odpravili v dolino.

Za sestop smo izbrali Pripravniško grapo. “Ježešna, v rikverc, kako pa bo to šlo?!”. Ja nič, eni hitreje, drugi počasneje, vsi pa vzvratno. Stopničke so bile narejene, zato ni bilo pretežko. Vsi smo na koncu prišli do štartnega mesta, polni lepih dogodivščin in zopet močnejši z izkušnjami. Za nas, ki smo se prvič preizkusili v vzvratni hoji je pa takole: tudi avto je prvič težko peljati vzvratno, pa danes obvladamo. Vaja dela mojstra!

Pri Erjavčevi koči se srečamo z junaki iz Butinarjeve, ki so nas prehiteli za dobro uro. Analiza je bila sledeča: spet nam je uspela ena odlična tura z odlično ekipo. Pohvala vsem za vztrajnost, močno voljo ter dobro voljo, našim vodičem pa predvsem za potrpežljivost in deljenje dragocenih znanj 🙂 smo pa res ena super družba, a ne!

Sobotna tura tečajnikov na Debelo peč

Tečajniki smo bili še v petek zjutraj prepričani, da bomo vikend preživeli vsak v svojem kotu, kljub neustavljivi želji, da se skupaj poženemo v breg in dobimo nova znanja. Naše misli je hitro ustavil Mare z elektronskim sporočilom, da se v soboto zjutraj odpravimo na skupno turo na Debelo peč, z opravičilom, da se nam tokrat ne pridruži. Nič, vse morebitne plane je potrebno odpovedati, ker, kakopak, ture ne bomo zamudili. Udeležbo nas potrdi skoraj večina tečajnikov, pridružita pa se še Aljoša in Raf.

Kljub deževnemu petku se v soboto zjutraj pokaže sonce. Napoveduje super dan za turo, ne bo premrzlo. Natrpani z opremo se ob 07:30 zberemo pred trgovino v Zgornjih Gorjah, kjer optimiziramo število avtomobilov proti Pokljuki in tako odrinemo proti Šport hotelu ter parkiramo ob cesti.

Turo pričnemo z odcepom v smrekov gozd in po lepi, mestoma ledeni poti korakamo naprej proti planini Zajavornik in se kasneje vzpnemo proti Blejski koči na Lipanci. Tam naredimo kratko pavzo, kjer si na čevlje nataknemo dereze, v roke pa stisnemo cepin in že se odpravimo desno, kjer hitro v strmini ugotovimo, da nam dereze in cepin dobro služijo. Na tem terenu nas Raf opozori, da je, sploh v bolj plazovitih razmerah, potrebna previdnost. Po dobri in pol uri hoje se končno povzpnemo na vrh. Kljub optimističnemu soncu zjutraj nas na vrhu pričaka veter in megla. Le najhitrejši in najbolj toplokrvni so uspeli v objektiv ujeti razgled. Ostali pa smo divje zatikali mrzle prste v rokavice.

Veter nam ni prizanesel, zato smo hitro sestopili z vrha. Sestop je bil seveda hitrejši. Na poti smo naredili kratko pavzo, kjer smo ponovili ustavljanje s cepinom, dva tečajnika sta se tako prvič spoznala s to tehniko, ostalim pa nam je osvežitev spomina zelo koristila.

Da ne bomo predlogi, je bila tura še ena potrditev, da smo se na tečaj prijavili zagnani posamezniki, ki vsakič znova odnesemo domov nova znanja in željo po naslednji turi.

Do prihodnjič!