NŠG (Vidova in Juševa smer)

V četrtek sem z Matejem in Gregom iz GRS Kranjska Gora splezal to lepo smerco. V petek pa smo se v navezih Metod in Matej ter Božo in jaz zopet odpravili v NŠG. Metod in Matej sta se odpravila v smer Stoletje, Božo in jaz pa v sosednjo Juševo smer. Smer vstopi prvi cug  po 20 m isto kot Stoletje nato pa Juševa zavije desno na raz in po 15 metrih plezanja po razu zavije nazaj levo v kamin. Prvo varovališče je skupno. Stoletje nato zavije levo v plato, Juševa pa gre direktno navzgor po lepi platki V+ levo od zajedice. Tretji cug gre skozi kratek kaminček 20 m na stojišče, kjer je rušje vidno iz doline. Sledi ključni raztežaj iz poličke direktno navzgor 10 m VI, datajl smeri. Nato pa sledi levo po poči mimo stolpiča na naslednje stojišče. Peti raztežaj gre po zajedi IV do naslednjega stojišča. Sledi še zadnji raztežaj po podrtem svetu NŠG – ja do izrazitega kaminčka – zajedice, ki te pripelje do zadnjega varovališča. Tam sva se z Božom razvezala in se po stezici odpravila na greben. Smer izstopi 50 m pod vrhom Šitne glave. Smer mi je bil čudovita, skala je na težjih mestih odlična, smer je tudi dobro opremljena s svedrovci in tudi kakšen klin se najde, pa tud kakšen frend pride prav. Sledil je sestop na Vršič in okrepčilo v Tonkini koči.

Spominska smer Janeza Robiča

Spominska smer  Janeza Robiča, IV+/III-IV, 350 m

V steni Male Mojstrovke se nama je skrivala Spominska smer Janeza Robiča, vse dokler jo Raf ni omenil v svojem zapisu »Kje smo/ nismo bili«. S hvaležnostjo in z Rafovo skico v roki, sva jo v soboto, 22. julija splezala z Lidijo.  Opis v plezalnem vodniku Vršič je več kot dober, se pa da smer splezat v manj raztežajih, kot jih ta navaja.

Prvi je dolg kakšnih 50 m in poteka po polici v levo mimo izrazite votline. Premore dva stara klina. Poleg slabega, je sedaj še en odličen jeseničan. Varovališče urediš na dva stara klina na kocu police. Tu se smer obrne navzgor in te po solidni skali, za nosom v petih raztežajih pripelje v bližino črnega kota, ki izgleda kot ogromna votlina. Prav gotovo je tu dobro zavetje v primeru nevihte. Tudi tukaj je urejeno varovališče na dva stara klina. Od tu rahlo levo proti votlini in nato desno v plato do prvega klina. Nadaljuješ navzgor po polički, kjer je star dober klin in  pod previsi do raza. Tu sva pustila še drugega dobro  zabitega jeseničana.

Čaka te še slabih 20 m okoli stebra, kjer se priključiš smeri Zahodni raz. Midva sva se priključila navezi, ob kateri nikakor nisi mogel ostati ravnodušen, saj nas je predvsem Marko iz AO Rašica nasmejal s svojimi izjavami, Lidijo pa čisto »stopil« z načinom govorjenja in frekvenco glasu. Baje ima ta glas tudi posebno moč. Na vrhu smo rekli še marsikatero pametno skladno s povprečjem pridelanih svečk na torti.

 Smer je redko plezana in temu primerno malo spucana. Zasluži si veliko več obiska.  Skoraj zagotovo sva bila letos prva, s priporočilom,  zagotovo ne zadnja.  Vseh 10 klinov v smeri ni popolnoma zanesljivih. Tudi nove je včasih težko zabit, saj je dosti slepih pok.

NŠG – Košir – Brelih

Ker je v petek popoldan oz. soboto odpadla plezarija v Srebrnjaku (zakaj že?), sva z Daretom šla v NŠG splezat Košir – Brelihovo. Za spremembo sva bila zjutraj prva v smeri (no, ne čisto, saj sta smer ogledovali dve Zagrebčanki, a sta bili neodločni pri vstopu in sva ju prehitela), čeprav ura ni bila najbolj zgodnja.

Plezarijo sva si popestrila v drugem rastežaju, ko sem se jaz najprej zagnal prehitro desno v plato, ki se je končala z naloženim previsom, Dare pa je potem skušal zajeb rešiti s prečenjem čez plate do stolpa kjer je varovališče. Na koncu sva se spustila navzdol v pravo smer in prišla za stolp tako, kot se zagre. Kamin v naslednjem rastežaju po prečki ni bil najbolj estetsko splezan, ker je v njem zagozdenih kar nekaj skal, ki ne vlivajo zaupanja, pa je zato šlo malo bolj po kmečko. Do vrha potem brez težav, pričakal pa naju je sonček in veter.

Zaključek sva opravila na Erjavčevi, slik pa ni, ker sva imela telefone na varnem v nahrbtniku.

NŠG (Kranjska poč)

Za danes sva se z Metodom že prejšnji teden na njegovo željo zmenila za to smerco v severni steni. Smer je tudi meni všeč z izjemo zadnjega raztežaja po grebenu, ki je resnično prava podrtija. V navezi se nama je pridružil še Matej, član postaje GRS Kranjska Gora, ki sva se že od zimskih izpitov GRS menila za plezanje in danes končno našla skupen čas, ki sem se ga zelo razveselil. Vstopili smo malo čez devet in v dobrih treh urah stali na vrhu Nad šitom glave. Najlepši del smeri je kamin v četrtem raztežaju. Skala je res kompaktna opremljen je tudi dobro vmes sta celo dva svedrovca. Varovališča so prav tako opremljena s klini in ponekod je tud svedrovc in klin. Tudi nadaljevanje skozi preduh je lepa plezarija. Drugi raztežaj čez gredine NŠG – ja in zadnji pa sta podrtija. V zadnjem je treba biti res previden, kajti 100 ali več kilske luske prežijo na varujočega. Skratka lepo preživeto dopoldne v krasni družbi.