Tečaj zimske tehnike

Kadar je vreme slabo, se lahko odločiš: ali boš doma za televizorjem ali pa se z družbo potikaš kje po snegu in na frišnem zraku – v bližini tople koče, kjer si nato lahko ogreješ premrzle ude. V torek, 26. se nas je navsezadnje na Erjavčevi zbralo kar precej, ob tečajnikih še lepo število starejših članov, ki jim ni bilo bit doma na kavču.

Tako nekako smo razmišljali in v sklopu AŠ izkoristili en tak dan za uvod v zimske znanosti. Z Božotom sva si jih razdelila vsak po pol in veselje v snegu se je začelo. Ko bo vreme lepše in sneg primeren, bomo pa tacali bolj zares.

 

Zimski tečaj – 2. del

Nad Pokljuko smo v soboto, 25.2. izvedli še drugi del tečaja za AŠ. Ker je sicer skopa zima nasula še nekaj malega snega, smo jo najprej mahnili na Brdo nad pl. Lipnico, ob povratku pa se posvetili še štokanju in brskanju za namišljenimi nesrečneži v plazu.

Dan je bil perfekten, čeprav malo manj za tiste, ki so bili peš in so dobili novo lekcijo o koristnosti gibanja s smučmi po z rušjem poraslih pobočjih. No, primerno lekcijo smo dobili tudi smučarji, saj bo velika večina smučk potrebna poštenega servisa. Ampak nekaj pršiča smo le ujeli in vsak užitek ima svojo ceno.

Da bo zimski trojček popoln, se bo potrebno spravit še na kakšen ledenik…

Pikinik in izpiti

Predzadnji vikend je minil v znamenju tradicionalnega tečajniškega piknika, izpitov in dežja (razvrščeno po pomembnosti). Slednji nas ni pretirano motil, še najbolj verjetno (bivše) tečajnike, ki so imeli zavoljo izpita simulacijo nevihtnega plezanja. Samo po sebi je verjetno razumljivo, da jim nismo odtegnili užitkov lazenja po mokri zemlji, spolzkih skalah in razmočenem mahu.

Izpitom je sledil piknik, med katerim smo se večinoma skrivali pod streho, opletali z jeziki in uživali v pasulju. Zabave nam ni zmanjkalo do večera, ko smo počasi vsi zapustili kraj dogajanja in se, bolj ali manj utrujeni od celodnevne zabave, odpravili domov.

Krstna v Glinščici

Pa so dočakali naši tečajniki … končno smo jih peljali v skalo. Inštruktorji so bili prav tako mnenja … treba bo, treba, gremo že v Paklo. In smo šli, vreme je kazalo plus, kombi je bil rezerviran, potrebnih je bilo še nekaj jeklenih prijateljev in se nas je nabralo skoraj za polovico vseh registriranih članov. Plezali smo večraztežajne smeri v Glinščici: Senza nome 1, Senza nome 2, Senza nome 3 in Spigolo verde. Vsi smo splezali dve smeri, večina pa je našla dovolj moči še za tretjo. Tečajniki so se preizkusili tudi v plezanju v vodstvu, teren v Glinščici ponuja odlične možnosti za špeganje pod tečajniške prste z vseh kotov. Ko je sonce zašlo, smo eden za drugim počasi odhajali, nekateri prej, drugi kasneje, tisti s kombijem pa smo bili preveč lačni in smo zdržali samo do picerije. V prvotnem načrtu je bila picerija na letališču v Postojni, ampak ker je voznica nekako spregledala izvoz Postojna, smo naslednjo picerijo zasledili v Vrhniki. Tam se jih je našlo nekaj, ki so ob naši pojavi mislili, da smo iz Planice. … Možno? Ne vem točno. Jedli smo odlično, denarja je ostalo še za proslavitveno mini fešto za zadnji dan plezanja v telovadnici in otvoritev štirikanja pod Golico.