Comicijev raz v Jalovcu

24. 7. 2018 Sva se z Maticom odpravila plezat Comicijev raz v Jalovcu. Pot v Tamar sva si skrajšala s kolesarjenjem, naprej pa je bilo potrebno peš. Kljub napornem dostopu sva bila hitro pod vzhodno steno, kjer naju je pozdravilo sonce. Po pol ure lažjega plezanja sva se na Kegljišču navezala in vstopila v smer. Smer je zelo lepa varianta SV raza, ki jo je Emilio Comici s soplezalci preplezal že leta 1934. Je precej navpična in konstantna petica s solidno skalo in tudi varovanja je dovolj. Zadnji raztežaj, ki vodi čez previs je po skalnem podoru leta 2004 ocenjen s 6+ in ponuja lepe razglede na vseh 400 metrov, ki nas ločijo do vznožja stene. Za celotno smer sva porabila dobre tri ure. Izstopila sva na Streho in po pol ure hoje dosegla vrh. Ker so se po nebu začeli nabirati temni oblaki sva se kar takoj odpravila v dolino. Po dveh urah sestopa sva bila v Tamarju in s kolesi oddrvela do avta.

Lengarjev Komen, direktna varianta smeri Peričnik

V torek 12. 6. sta me Mare in Božo peljala plezat v Lengarjev Komen. Plezali smo direktno varianto smeri Peričnik.

Po kakšno uro dolgem dostopu iz doline Vrat smo hitro pričeli s plezanjem, saj so bile popoldne napovedane nevihte. Po prvem originalnem cugu je Mare smeri dodal še dva prvenstvena in še bolj direktna raztežaja, ki sta bila zame precej poučna zaradi uporabe različnih lesnatih rastlin, skalnih tvorb in pripomočkov za izdelavo varoval in sidrišč. Po zadnjem malo bolj atraktivnem raztežaju smo bili že na vrhu sicer precej neobljudenega Lengarjevega Komna. Sledilo je še pet abzajlov in pa sestop do avta, kjer nas je nevihta hitro pregnala na Dovje.