Prva polovica sezone

Prva polovica sezone je mimo in čas je že, da tudi jaz delim svoje alpinistične aktivnosti v tem obdobju. Sezona se je začela z zelo bogato zimo in prav tako solidnimi razmerami za plezanje. To sem izkoristil in z različnimi soplezalci preplezal naslednje smeri: Mala mojstrovka – Deržajeva in Kaminska smer, Špikov graben (z namenom Z grebena Male ponce, obrneva zaradi slabega vremena), Debela peč – Jesih-Potočnik, NŠG J – Uroševa grapa. Po tem je zapadlo veliko snega in plezanje v strmih stenah je bilo precej nevarno. Sicer sva z Žigom Oražmom poizkušala v S steni Šit – Herlec-Kočevar, pa so naju razmere malo pod sredino smeri odvrnile od nadaljnjega plezanja.

Po vplezavanju v zgoraj naštetih smereh se je pričela Slovensko-Britanska izmenjava v sklopu SMAR, katere vodja sem bil jaz. Razmere so bile s časom samo slabše. Z Britanskim soplezalcem sva splezala dve smeri v NŠG – Trmasti kamini in SV greben. Za obe smeri sva dostopala iz tretjega ovinka vršiške ceste. Poleg tega sem v navezi treh splezal naslednje slapove Desni laštanovec, slap v Sela Nevei in Lucifer. Poizkusila sva tudi v Centralnem slapu pod Prisojnikom, pa sva zardi plazov hitro zaključila s plezanjem. Enako se je zgodilo v S steni Debele peči. Več o izmenjavi si lahko preberete tukaj: https://ka.pzs.si/novica.php?pid=12465.

V še vedno precej slabih razmerah smo se v sklopu SMAR odpravili pod Loško steno, kjer smo v dveh dneh opravili samo dostope do različnih sten. Plazovi so se vrstili iz okoliških hribov, zato smo morali biti samo z raziskovanjem zadovoljni.

Ko so se razmere nekoliko umirile sem plezal v S steni Cipernika, smer Zaspanka. Zaradi precej nizke nadmorske višine sva ob spremljavi plazov komaj izstopila. Teden kasneje sva iz Mojstrane po petih urah gaženja dostopila do zimske sobe v Vratih. Naslednji dan sva se odpravila v Skalaško smer. Grmenje v okoliških stenah je bilo preveč nazorno, da bi ga ignorirala, tako kot to storim ponavadi. V začetnih raztežajih sva obrnila in odkorakala nazaj do Mojstrane. S koncem zime sem preplezal še dve lažje smeri: Teranovo v Dolgem hrbtu in Slovensko v Triglavu.

V začetku skalne sezone sva se s punco Zalo odpravila na Češko z namenom plezanja v njihovih peščenjakih. To se je izkazalo za zares dober uvod v skalno plezanje. Kot je že dobro znano, na Češkem ne pustijo uporabljati železnih vmesnih varoval. To ti prav zares dobro nastavi psiho. Plezala sva brez vodnička, tako da niti ne vem katere smeri sem splezal in koliko so ocenjene. Plezaš tisto kar dobro izgleda.

V sklopu SMAR akcije pod Peco v drugem tednu maja sva z Žigom Oražmom za prvo smer v hribih opravila prvo prosto ponovitev smeri Za moje punce v J steni Pece – Kordeževa glava. Smer sva ocenila z VIII+/IX-. Še prejšnji dan sva se na dostopu do koče pod Peco pogovarjala, kako je pametno, da se na začetku sezone malo vplezamo v lažjih smereh. No, to se očitno ni zgodilo. Ker vplezanja nisem dal skozi s prvim vzponom, sem to moral opraviti kasneje z naslednjimi vzponi: Vežica SZ – Gromska strela, Debela peč – Jesih-Potočnik, Kukova špica – JV raz.

Zadnji teden meseca maja smo se v sklopu SMAR odpravili v Dolomite. Natančneje v področje Pala di San Martino. Zaradi precejšnih količin snega in slabega vremena smo bili primorani ostati pri plezanju klasik. Preplezal sem naslednje smeri: Torre Preddidali – Via Ilactalea di luca, Campanile Praddiali – Via del Camini, Cima Canali – Via Buhl, Pala del Refugio – Castiglioni-Detassi. Kljub tednu precej slabega vremena je bil izlet popoln uspeh.

Proti koncu prve polovice sezone pa sem opravil še nekaj družbeno koristnega dela in našega tečajnika Urbana peljal Bratovsko smer v Srebrnjak in Barbaro v Centralno smer v Veliko špičje. Slike spodaj so izbrane iz vseh zgoraj opisanih dogodivščin.

Grandes Jorasses – Walkerjev steber

V soboto 14.10 sva se z Žigom Oražmom(AO Kamink) odpravila na tri dnevno avanturo. Zaradi mraza in mestoma nepredelanega snega sva napredovala počasi, vendar večjih težav ni bilo. Po mrzli noči preživeti na polički veliki za en manjši zvezek, se odpraviva vrhu na proti. Po celodnevnem plezanju(23 ur) ga doseževa. Končno dovolj prostora za dva človeka! Plezala sva večino s cepini in derezami. Žiga je za dva raztežaja dereze zamenjal za plezalke. Sledil je kar zahteven in nevaren sestop in sprehod do Courmayeur-ja. Na koncu sva bila kar utrujena, saj sva poleg vsega prvi dan iz Chamonixs-a dostopila peš(1800 višincev). Slike in več stavkov najdete v Žigovi objavi: http://www.aokamnik.si/clanki.php?pid=751

Teden Paklenice, brez vpetega svedra

V okviru izmenjave Eramus+ v kateri sodeluje tudi PZS smo z ekipo 10 perspektivcev obiskali vsem znano Paklenico. Normalno objave iz Paklenice ne bi delal, vendar je bila zame tokrat popolnoma alpinistično obarvana. Na vrv sem se navezal z soreprezentantom Žigom Oražmom (AO Kamnik). Zlizana skala nasvedranih smeri nama res ne diši, pa še gneča je povsod, zato sva se odločila, da plezava samo klasične smeri oz. smeri brez svedrov. V petih dneh sva sva preplezala štiri precej težke in resne smeri. Pod vse smeri je podpisan Franček, pod zadnjo pa matičar Marinčič. Splezala sva smeri: Polumjesac VIII-, 250m | Čarovnica VIII, 300m | Vražja simfonija VIII, 300m in Feferon VIII+, 120m. Najtežja in najresnejša od teh smeri je sigurno Čarovnica. Smer v detajlu poteka čez krušljivo rumeno skalo z bolj slabim varovanjem, nato pa te čaka še 50m plezanja do VII – VIII stopnje z boljšim varovanjem. Tudi do vrha smer ni poceni. Raztežaji so ocenjeni s 4c, realne ocene pa se gibljejo okoli dobre šestice. Ostale smeri so manj resne, kar se tiče skale, varovanja in ocen. Smer Vražja simfonija smo plezali v tri, z Borom Levičnikom (AO Matica). Najlepša izmed naštetih se nama je zdela smer Feferon. Dva (izmed štirih) težka raztežaja(VIII+ in VIII-) sta res odlična. V drugem sicer fiksnega varovanja ni, ampak je pa veliko dobrih oprimkov, tako da se da uporabljati frende in jebice. Prvi dan zaradi dežja, plezanje ni bilo mogoče, zato smo plezali v plezališču Vranjača, kjer se smeri začnejo pri 6b. Zares dobro izkoriščen teden z našpičenimi perspektivci.

Nova smer S stena Prisojnika – Bobr, spominska smer Domna Petrovčiča, VII+

Po prvi prvenstveni smeri letos pri nas: http://www.alpinizem.net/?p=4855 in plezanju predvsem v tujini, sva se z Ježem počutila vplezana za podvig v Hudičevem stebru v S steni Prisojnika. Dolgo časa sem iskal smer, ki bi jo posvetil dobremu prijatelju, ki je marca letos izgubil življenje. Idejo mi je dal zapis Pavleta v njegovem vodniku 39 in pol, kjer je zapisano, da obstajajo možnosti za novo težko smer levo od smeri Levi raz, ki sta jo z Golobom splezala 2008. Po natančnem pregledu stene le opazim neko možnost, za katero sem bil še sam skeptičen o možnostih uspeha. Med vsemi reprezentančnimi obveznostmi se je le pokazal dan, ki sva ga z Ježem izkoristila. Tako sva v četrtek 31.8 splezala omenjeno linijo. Prvih 5 raztežajev je v lažjem svetu precej podrtih, ko se pa stena postavi pokonci pa je do vrha samo še popoln monolit. Drugi in tretrji raztežaj plezamo po smeri Levi raz. Zares odlična smer v dobri skali. Na vseh ključnih mestih sva pustila klin. Ponavljalci poleg nekaj klinov potrebujejo set frendov do BD 3 (priporočam podvojene .75 in .50) in set zatičev.

Opis: Plezati začnemo nekaj metrov pred drugim skokom Hudičevega žleba. Skok je brez snega neplezljiv. Že iz dna opazimo prvi klin, ki je namenjen zimskim ponovitvam Hudičevega želba. Mimo omenjenega klina malo v desno dokler ne dosežemo krušljivega kamina. Kamin zapustimo 5m pred njegovim koncem, ter zavijemo strogo levo na podrto stojišče. Od tam naprej v levo jasno vidimo položno poč. Nad počjo se nam na levi odpre previs, ki se ga izognemo spodaj po platah v levo, da dosežemo stojišče. Od tam naprej po lažjem svetu do kamina in po njem do stojišča. Od tu dobro vidimo gredino v levo. Sledimo ji dva polna raztežaja. Naprej plezamo naravnost navzgor po monolitnem svetu. Sidrišče si uredimo na majhni polički sredi plat. Poči sledimo nadaljnih 30m do drobljivega sveta pod streho in nato še 20m po plati, desno od strehe, do popolne zapore. Ti dva raztežaja lahko združimo v enega. Od sidrišča pod rumeno zaporo, plezamo strogo levo kakih 5m in nato gor, kjer si na majhni polički uredimo stojišče. Naslednji raztežaj se skrijemo za raz. V platah pod previsom je dobro mesto za stojišče. Naprej plezamo naravnost navzgor, dokler ne dosežemo dveh vzporednih poči. Izberemo desno. Po njenem koncu po gredini desno in nato gor čez rahlo previsno poč v lažji svet. Od tu že vidimo vrh. Plezamo naravnost navzgor dva raztežaja v res očitno zajedo/poč. Zadnji raztežaj plezamo popolnoma v kotu proti kaminu po platah do pod strehe. Strehe se izognemo na levo, da dosežemo rob stene.

Nova smer – S stena Rigljice – Počena poč(VI+/V-IV)

V soboto 8.7 smo Matija Volontar(AO Jesenice), Jernej Ortar(AO Matica) in Andraž Šparovec(AO Kranj) splezali novo smer v severni steni Rigljice. Stene so se prvenstveniki zadnjič dotaknili okoli 60 let nazaj, zato je nekako logično, da čezenj obstaja linija, ki je bila takrat pretežka ali pa iz drugih razlogov nezanimiva. Linijo, sem opazil enkrat proti koncu zime ob obešanju v soteski Hladnik. Smer je na začetku malo podrta, nato pa se skala znatno izboljšuje. V vrhnjih, težjih raztežajih, pa je odlična. Za varovanje se v večini uporabljajo frendi. Tu in tam je pametno zabiti tudi kakšen klin. Mi smo jih pustili štiri. Potrebna oprema: Set frendov do BD3(podvojeni: 0,75, 1, 2), set zatičev, 4 klini.

Opis: Plezati začnemo v vpadnici velikega kamina. Po lažjem svetu se povzpnemo do prvega grušča kjer si uredimo udobno sidrišče. Nadaljujemo naravnost po kaminu, ter se spretno izogibamo previsom, dokler ne dosežemo velike strehe in s tem sidrišča. Pametno je, da kamin plezamo v dveh raztežajih. Pod streho na levi opazimo balvan, ki ga obidemo spodaj in splezamo plato na njegovi levi poleg kamina. Po približno 30m dosežemo lahek svet. Proti levi opazimo dva dolga lahka položna kamina, ki vodita v levi del stene. Na vrhu teh kaminov opazimo jasno poč naravnost nad nami, ki vodi do vrha stene. Poč je najbolje plezati v treh raztežajih. Prvo sidrišče si uredimo na njenem začetku, drugega po 30m na udobni polici in zadnjega na vrhu. Na skoraj vseh stojiščih je naloženo kamenje!