Skupna tura – Travnik 2260m

V nedeljo nas je Katarina peljala na Travnik. Glede na množično obleganost vseh popularnih hribov primeren cilj. Cel dan smo srečali dva planinca in čredo gamsov.  Tura je bila mišljena kot spoznavanje z novimi tečajniki/cami, a glede na “množično” udeležbo bi rekel, da se je večina ustrašila prelepega vremena, ali pa so šli v ljubljansko meglo na maraton. No, smo se pa z Nušo malo več pomenili.

Kakorkoli imeli smo se fajn, malo manj obljudeni primorski konci nikdar ne razočarajo. Z izjemno razglednega vrha so se kar ponujale ideje za naslednji pohod ali turno smuko. Edino dooolg sestop ni ravno kolenom prijazen, a smo v Bovcu na hidraciji seveda to že pozabili.

 

Jesenska Pakla 2019

Sklep članov/ic AOja je bil, da tradicionalno jesensko Paklo podelamo pred krompirjevimi počitnicami. Zbrali smo se Tinca, Čaro, Nagel, Matevž, Rozi, Luka K., Ksenija, Metod, Matic in Neli z mladino, Maša iz Bohinja in jaz. Sabina s Srečko pa nam je čuvala apartmaje, ko nas ni bilo.

Plezanje kot po navadi. Nekateri smo napadli smeri, ki jih še nismo, spet drugi tiste, v katerih se dobro počutijo. Vsi smo se srečno vrnili, to pa je najvažnejše.

Večernega druženja ni potrebno komentirat, z gazdarico pa smo se dogovorili, da se spomladi spet vidimo (upam, da nas bo več).

Osp – Medo

V nedeljo sva z Metodom šla splezat Medota. Bila sva malo zgodnja, pa sva si hotela najprej privoščiti eno kavo. Ker v Ospu pred poldnevom to ni možno, sva šla najprej plezat, potem pa so gostilno že odprli in sva šla še na kosilo.

V smeri, ki je primerna za nedeljsko dopoldansko telovadbo, sva bila presenetljivo sama. Se mi pa zdi, da se ponekod prav pretirava z magnezijem, saj je smer na nekaterih delih že pošteno zglajena.

Kakor koli, lepo nedeljsko dopoldne na Primorskem, popoldan je pa ostal še čas za domače hribe.

Alpinistična šola v sezoni 2019/2020

V četrtek 17.10 ob 19h bo v sejni sobi Planinskega društva Jesenice uvodni sestanek, na katerem vam bomo predstavili vsebino in namen alpinistične šole.

Poleg uvodnega sestanka bo v sklopu AŠ v soboto 19.10. izvedena skupna tura, katere namen je spoznavanje in druženje, zato bo primerna za vse interesente/ke.

Vabljeni

Mare

ps/ vse informacije na 031 395 231

Jennyina poč (Jennyriss), V+ 300m

Severna stran Karavank se zdi modra odločitev na vroč poletni dan, zato sem v nedeljo nahecal Metoda, da greva pogledat Košutnikov turn z avstrijske strani. Ugotovila sva, da bo skala mrzla, zato nisva hitela s preranim odhodom od doma. Koča pod Košuto je izhodišče, a naju je Google zavedel, da sva zjutraj prehitro zavila desno navkreber in si ogledala še vas na sosednjem hribu. Prijazna domačinka naju je usmerila na pravo pot, pa sva kmalu plačala cestnino v koči (4€). S parkirišča hrib zgleda bližje kot je, saj je na koncu potrebnega nekaj pretepanja z meliščem do pod stene, a v dobri uri si tam. Plezanja je vse sorte; navduši izpostavljena prečka na začetku, najtežji rastežaj je bil fizično in psihično utrujajoč (vsaj zame), ker so varovanja precej narazen (sva upoštevala nasvet in vzela s seboj nekaj prijateljev), sledi najlepši rastežaj konstantnega navpičnega plezanja, nato pa se smer počasi položi. Sledijo še še štirje lažji (a izpostavljeni in brez varovanja) rastežaji, ki jih je pametno združiti in prihraniti nekaj časa. Vsa varovališča so zgledno urejena, skala je večinoma kompaktna. Smer se konča rastežaj pod vrhom, sledi dričav sestop do vstopa v ferato, po kateri se spustiš na melišče pod steno. Povratek do koče se vleče (žeja je priganjala), mimogrede pa sva ugotovila, da je stena primerna tudi za popoldansko plezanje za tiste, ki jih rado zebe v roke.

V koči in v Tržiču sva poskrbela za nadomestitev elektrolitov in sklenila, da bo treba še kakšno splezat v tem koncu.